V okviru vsebinske ocene očitne nerazumnosti tožnikove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, je tožena stranka dejansko izvedla presojo pravilnosti in zakonitosti sklepa, ki ga tožnik želi izpodbijati, in na podlagi te presoje ugotovila, da tožnik s tožbo zoper ta sklep že na prvi pogled nima verjetnega izgleda za uspeh in da zato ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Sodišče meni, da je tožena stranka z opisanimi zaključki v postopku odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, prevzela vlogo, ki jo ima Upravno sodišče v upravnem sporu, s tem pa presegla okvire ocene očitne nerazumnosti, ki jo je upravičena izvesti na podlagi 1. alineje prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 24. člena ZBPP.

Iz upravnega spisa ne izhaja, da je bil tožnik seznanjen s poizvedbami, kakor tudi ne izhaja, da so mu bile poizvedbe vročene, čeprav so bile v postopku uporabljene in se na njih upravni organ sklicuje. S tem je bila tožniku kršena pravica do izjave in storjena bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1, na katero sodišče pazi po uradni dolžnosti. Spoštovanje pravice do izjave zahteva, da je stranka seznanjena s celotnim dokaznim gradivom.