Jezikovna razlaga prvega odstavka 512. člena OZ precej zanesljivo kaže, da nastopi položaj kršitve predkupnega upravičenja, če prodajalec stvar odsvoji oziroma prenese lastninsko pravico na tretjega.

Kar je bistveno, da je mogoče govoriti o kršitvi predkupne pravice, je, da pred iztekom roka, v katerem se predkupni upravičenec lahko izjavi, lastninska pravica v relativnem razmerju med odsvojiteljem in pridobiteljem preide v premoženjskopravno sfero pridobitelja. Takšna razlaga tudi ne nasprotuje jezikovni razlagi besedila prvega odstavka 512. člena OZ.

Dohodnina in nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča ne predstavljata obveznosti iz poslovanja (opravljanja dejavnosti) dolžnika in bi jo bilo potrebno na podlagi 106. člena ZDavP-2 odpisati in jo torej posledično ne bi bilo mogoče terjati. To pomeni, da se postopek izvršbe glede teh obveznosti nadaljuje kljub pravnomočnemu zaključku stečajnega postopka.

Določba 106. člena ZDavP-2, ki omogoča odpis davka, ki ga v postopku stečaja ni bilo mogoče izterjati, zavezanec za davek pa je s stečajnem prenehal, se nanaša le na obveznosti, povezane s poslovno dejavnostjo podjetnika, na pa na njegove obveznosti, ki so osebne narave.

Pri ugotavljanju višine dohodkov prosilca in članov njegove družine je potrebno upoštevati neto zneske prejemkov, torej zneske po plačilu davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost.

Zaradi bistvenih podobnosti samih pravnih poslov pri prodaji nepremičnine in poslovnega deleža v gospodarski družbi ter v bistvenem enakega režima njune obdavčitve z dohodnino so tudi pri odpadli pravni podlagi prenosa poslovnega deleža uporabljiva pravila vračanja plačanega davka iz 16. člena ZDPN-2, ki se nanaša na nepremičnine.

Prvi del določbe 16. člena ZDPN-2 je treba razlagati tako, da je strankino razdrtje pogodbe, ki je podlaga za prenos nepremičnine in s tem za nastanek davčne obveznosti, z davčnega vidika upoštevno, dokler promet z nepremičnino v smislu prenosa lastninske pravice (razpolagalni posel) še ni opravljen. Pogoj torej je, da novi pridobitelj še ni postal lastnik nepremičnine oziroma da je to v času razdrtja davčni zavezanec (prodajalec), kar pomeni, da z njegovega vidika zavezanca za plačilo davka ohranjeno stanje pred odsvojitvijo nepremičnine.

Revident v postopku ni trdil, tega pa ne navaja niti v reviziji, da je…

Ničnost kot izredno pravno sredstvo je omejena le na posebej predpisane najhujše kršitve pravil procesnega in materialnega prava. Morebitno nepravilno ugotovljeno dejansko stanje oziroma napačna uporaba materialnega zakona tudi sicer ne pomenita razlogov za izrek ničnosti odločbe.

Povprečenje pomeni izjemo od splošnega načina določanja letne dohodnine. Njegov namen je ublažitev progresivnosti stopenj dohodnine v praviloma izjemnih primerih, ko zavezanec za davek v tekočem dohodninskem letu na podlagi sodne odločbe prejme plače ali druge dohodke iz delovnega razmerja iz preteklih let.

Povprečenje ni namenjeno splošnemu znižanju davčne stopnje v primeru prejema enkratnega (izrednega) dohodka, ampak pomeni korektiv pri obdavčitvi enkratnega izplačila periodičnih dohodkov na podlagi sodne (oziroma upravne) odločbe, ki bi jih davčni zavezanec sicer že moral prejemati prek daljšega časovnega obdobja, kot so plače, nadomestila plač, pokojnine ipd.

Sredstva z naslova odkupne vrednosti enot premoženja z osebnega računa poklicnega zavarovanja niso dohodek, do katerega bi bil zavarovanec upravičen sproti. Prav nasprotno, revident je bil do izplačila vplačanih sredstev v enkratnem znesku upravičen na podlagi posebne zakonske…

Na presojo, ali je v konkretnem primeru podana razžalitev časti in dobrega imena, ne vpliva dejstvo, da ima tožnica status uradne osebe.

Vsak prikaz kazenskega postopka, ki še teče, v sredstvih javnega obveščanja, lahko prizadene čast in dobro ime obdolženca.

Pravdno sodišče ob odločanju o utemeljenosti zahtevka za plačilo odškodnine zaradi izgube na dohodku, ne bi smelo odšteti zneska akontacije dohodnine, ampak bi morali tožniku prisoditi celoten znesek odškodnine zaradi izgube dohodka. Toženka bi nato ob plačilu sama odločila, po kakšni stopnji bo obračunala akontacijo davka, tožnik pa bi lahko, če bi menil, da je bil plačan previsok davek, uveljavljal pravno varstvo po ZDavP-2.

Pri odmeri dohodnine davčni organ upošteva davčno osnovo, ugotovljeno z odločbo o odmeri davka iz dejavnosti. Zato so neutemeljeni tožbeni ugovori, ki se nanašajo na ugotovljen dohodek iz dejavnosti.