Po mnenju sodišča je 196. člen ZDavP-2 potrebno razumeti tako, kot je zapisan, to je, da tek zastaranja pravice do odmere davka pretrga vsako uradno dejanje davčnega organa z namenom odmere davka in o katerem je zavezanec za davek obveščen. Sklep o obnovi postopka odmere dohodnine na podlagi novih podatkov je namenjen temu, da se dohodnina v obnovljenem postopku ponovno odmeri. Prav tako iz 196. člena ZDavP-2 ne izhaja, da lahko zastaranje pretrga le taka odločba, ki v postopku preverjanja ni bila odpravljena.

Tožnica je v letu 2006 prejela vdovsko pokojnino iz Italije. V skladu z mednarodnim sporazumom o izogibanju dvojnega obdavčenja dohodkov in premoženja, ki ga je imela Slovenija sklenjenega z Italijo, pa se omenjeni dohodek obdavči samo v Sloveniji. Zato tožnici od odmerjene dohodnine utemeljeno ni bil odštet znesek v tujini plačanega davka.

Postopek sporazumevanja iz 3. odstavka 25. člena mednarodnega sporazuma je samostojen postopek (v smislu člena 256 in naslednjih ZDavP-2) ter je ločen od postopka pritožbe zoper odmerno odločbo.

Po določbi 2. odstavka 381. člena ZDavP-2 se priglasitev opravi pred predvidenim datumom transakcije iz 48. člena ZDDPO-2. Za združitev ali delitev (transakcijo po 48. členu ZDDPO-2) se po navedeni določbi zakona šteje transakcija, ki se izvede v skladu z določili zakona, ki urejajo statusno preoblikovanje družb. Ta zakon (ZGD-1, člen 591) pa pravne posledice pripojitve, vključno s prenehanjem prevzetih družb veže na vpis pripojitve v sodni register in ne, kot navaja tožeča stranka, na datum izbrisa prevzete družbe ali na datum objave vpisa sklepa o izbrisu prevzete družbe. Rok za priglasitev, določen v 2. odstavku 381. člena ZDavP-2 je procesne narave. Za razlago, da je omenjeni rok prekluziven, pa po presoji sodišča v zakonu ni podlage.

Za zastaranje obveznosti plačila rudarske sanacnine (za izkoriščanje tehničnega kamna) se uporabljajo pravila ZDavP-2, da zastara pravica do odmere davka v petih letih od dneva, ko bi bilo treba davek napovedati, obračunati, odtegniti in odmeriti.

V primeru fizične osebe in samostojnega podjetnika gre namreč za enotno in nerazdružljivo subjektiviteto. Podjetnik je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja in za enotnost osebnega in podjetniškega premoženja in je odgovoren za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Predračun za načrtovano naložbo, ki se glasi na vlagatelja kot samostojnega podjetnika, se mora šteti za dokazilo vlagatelja kot fizične osebe v postopku javnega razpisa za dodelitev sredstev.

Če upnik v času, ko je bil dolžnik že v zamudi, izjavi, da si pridržuje pravico pri dokončnem obračunu uveljavljati pogodbeno kazen, mu kasneje tega ni treba več ponavljati, ker je že z navedeno izjavo pridobil pravico terjati pogodbeno kazen.

Povprečenje pomeni izjemo od splošnega načina določanja letne dohodnine. Njegov namen je ublažitev progresivnosti stopenj dohodnine v praviloma izjemnih primerih, ko zavezanec za davek v tekočem dohodninskem letu na podlagi sodne odločbe prejme plače ali druge dohodke iz delovnega razmerja iz preteklih let. Na tak način je določena nižja obdavčitev zavezančevih dohodkov, kar pomeni, da gre za določeno vrsto davčne ugodnosti oziroma olajšave.

Povprečenje ni namenjeno splošnemu znižanju davčne stopnje v primeru prejema enkratnega (izrednega) dohodka, ampak pomeni korektiv pri obdavčitvi enkratnega izplačila periodičnih dohodkov na podlagi sodne (oziroma upravne) odločbe, ki bi jih davčni zavezanec sicer že moral prejemati prek daljšega časovnega obdobja, kot so plače, nadomestila plač, pokojnine ipd. Na tak način se zagotavlja, da davčni zavezanci, ki so v enem davčnem letu prejeli dohodke, ki bi jih morali v več preteklih letih, z davčnega…

Sredstva, ki jih davčnim zavezancem izplačajo tretje osebe za namene pokritja stroškov bivanja in prehrane v času izobraževanja, na katero jih je sicer napotil njihov delodajalec, so štipendija, ki je obdavčena kot drug dohodek po 5. točki tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2.

Končna odmera dohodnine sicer očitno ni predmet obravnavane zadeve, zato Vrhovno sodišče nima podlage, da bi se podrobneje ukvarjalo s tem vprašanjem, temveč le pripominja, da bi se v primeru zakonske ureditve, ki bi kljub uveljavljenemu objektivnemu neto načelu obdavčitve ne omogočala znižanja davčne osnove za (dodatne) dejanske stroške v zvezi s pridobitvijo dohodka iz delovnega razmerja, utegnilo postaviti celo vprašanje ustavnosti take ureditve.

Z vidika pridobitve kapitala se z opcijskim upravičenjem zagotovi le kasnejšo pridobitev kapitala, medtem ko je vrednost kapitala ob pridobitvi skladno z 98. členom ZDoh-2 tista pogodbena vrednost, ki je podlaga za plačilo za pridobitev tega kapitala ob uveljavitvi nakupne opcije. Glede vsebine glavne pogodbe v tem delu ni nobene negotovosti. Glavna pogodba ima tako vnaprej določeno vrednost kapitala, ki nastopi z izjavo volje opcijskega upravičenca, da bo v določenem trenutku kapital kupil po določeni ceni. Tako dogovorjena vrednost v razmerju do vrednosti ob odsvojitvi tega kapitala da dejansko, ekonomsko vrednost in vsebino ustvarjenemu dobičku od kapitala skladno z ZDoh-2 in je zato tudi pravilna podlaga za izračun davčne osnove za obdavčitev tega dobička. Tržna vrednost kapitala ob pridobitvi je lahko sicer podlaga za odločitev opcijskega upravičenca (davčnega zavezanca) za uveljavitev odkupne opcije, ni pa upoštevna za obdavčenje, saj na njeni podlagi ni mogoče…

Ker je tožnik že v tožbi navedel koliko časa naj bi trajala projekta, za katera je sklenil pogodbi o svetovanju, je pravilna odločitev, da tožena stranka ni izkazala, da je za to pravno pomembno dejstvo izvedela šele v ponovljenem postopku in da zato predložitve projektne dokumentacije brez svoje krivde ni mogla navesti pred tem.

Tožnik je že v prvem postopku predlagal zaslišanje obeh direktorjev; pravdni stranki nista nasprotovali, da v ponovljenem postopku sodišče obeh direktorjev ne zasliši neposredno ampak le prebere njuni izjavi. Zato je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da izjavi prič ne predstavljata novega dokaza, ki ga sodišče v ponovljenem postopku ne bi smelo upoštevati.