Prikaz vseh zadetkov portala ZDSS.....

VSRS Sklep I Up 40/2021
Ker se odlog davčne izvršbe že po izrecnem besedilu drugega odstavka 87. člena ZDavP-2 nanaša le na obdobje do odločitve o pritožbi zoper odmerno odločbo, torej na obdobje do dokončnosti te odločbe, možnost sodnega varstva zoper odmerno odločbo očitno ne pomeni učinkovitega sodnega varstva. Tožbo v upravnem sporu je namreč mogoče vložiti šele zoper dokončno odločbo, do tedaj pa se obdobje, za katerega želi pritožnik doseči odlog izvršbe, že izteče, tako da pritožnik za izpodbijanje odločitve o odlogu izvršbe niti nima več pravnega interesa. Povedano drugače: zatrjevana neustavnost mora voditi do presoje zakonske določbe z vidika njene skladnosti z Ustavo, saj bi v primeru utemeljenosti tega ustavnopravnega ugovora to lahko vplivalo na položaj pritožnika v tem upravnem sporu oziroma na njegovo možnost sodnega varstva. Presoja tožnikovih ustavnopravnih ugovorov tako v obravnavanem primeru ne more biti vezana na vsebinsko presojo tožbe oziroma na pravno…
Več o... »
Prenova REK obrazcev
Poenostavitve se pripravljajo tudi pri REK obrazcih. Finančna uprava je namreč začela s prenovo REK obrazcev, pri kateri je osnovno izhodišče ukinitev obstoječih REK obrazcev: REK-1, REK-1a, REK-2, REK-1f, PNiPD in statističnega obrazca ZAP/M.
Več o... »
Rezidentstvo po ZDoh-2, ZDDPO-2 in po mednarodnih pogodbah
Obveščamo vas, da se za obdobja od 1. 1. 2017 dalje rezidentski status z uporabo t. i. prelomnih pravil iz 4. člena mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja in drugega odstavka 7. člena Zakona o dohodnini, ZDoh-2 lahko ugotavlja tako v samem ugotovitvenem postopku določitve rezidentstva na podlagi določb ZDoh-2, kot tudi v postopku uveljavljanja ugodnosti po mednarodni pogodbi v povezavi s konkretnim dohodkom oziroma v postopku skupnega dogovora.
Več o... »
VSRS sklep II Ips 66/2017
Če naj ne gre za protiustaven poseg v njegovo pravico do zasebne lastnine, potem mora biti po plačilu reparacije njegov položaj tak, da bi bil ob normalno skrbnem ravnanju sedaj premoženjsko izravnan. Kolikor bi ob normalno skrbnem ravnanju lahko bil okoriščen, toliko naj upravičencu povrne na rovaš njegovega prikrajšanja. To pomeni, da je od njega v skladu z načelom skrbnosti dobrega gospodarja utemeljeno pričakovati, da krije stroške normalnega vzdrževanja stvari, ki naj premoženje ohranjajo takšno, kot je bilo leta 1991. Vrednotno nevdržno pa je, če mu, na drugi strani, nalagamo, da bi moral v premoženje še dodatno investirati zgolj zato, da bi bilo mogoče nepremičnine optimalno tržiti (dobiček od takšnega trženja pa bi šel nazadnje denacionalizacijskemu upravičencu in ne njemu). Prav to pa v bistvu revidentki nalaga izpodbijana sodba, ko odločitev gradi na načelu najbolj gospodarne rabe. Kar v tem primeru pomeni, da bi moral nepremičnine urediti kot…
Več o... »