Po 1. točki 6. odstavka 40. člena ZDDV davčni zavezanec ne sme odbiti vstopnega DDV od jaht in čolnov, namenjenih za šport in razvedrilo, goriv in maziv ter nadomestnih delov in storitev tesno povezanih s tem, razen od plovil, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti dajanja v najem in zakup in nadaljnjo prodajo.

Po določbah drugega odstavka 381. člena ZDavP-2 se priglasitev opravi pred predvidenim datumom transakcije iz 48. člena ZDDPO-2. Za združitev ali delitev in s tem za transakcijo po 48. členu ZDDPO-2 se šteje transakcija, ki se izvede v skladu z določbami zakona, ki urejajo statusno preoblikovanje gospodarskih družb. ZGD-1 (591. člen) pa nastop pravnih posledic veže na vpis pripojitve v sodni register in ne na datum objave vpisa sklepa o izbrisu, kot to zmotno meni tožnik. Zato je tudi v konkretnem primeru (priglasitev) pravno relevanten datum vpisa v sodni register in ne datum objave vpisa v Uradnem listu. Rok za priglasitev, predpisan v drugem odstavku 381. člena ZDavP-2 je procesne narave in kot tak procesna (in ne materialno pravna) podlaga za uveljavljanje upravičenj iz 49. člena ZDDPO-2. Za razlago, da je omenjeni rok prekluziven, pa po presoji sodišča v zakonu ni podlage.

Med strankama je sporen obračun zamudnih obresti, in sicer datum, od katerega so bile obresti obračunane. Tožnik v tožbi navaja le, da datum obračuna obresti ni pravilen. Niti v tožbi niti v predhodnem postopku pa ni predložil izračuna oziroma višine obresti, ki bi se razlikovala od obračuna prvostopnega organa. Ker je drugostopni organ v svoji odločbi pojasnil, da je bil obračun izveden od datumov, kot jih navaja tožnik, ko je nastopila izvršljivost za posamezno obračunsko obdobje, ne glede na to, da so bili v obrestnem listu, poslanem tožniku, kot datumi, od katerih so bile obračunane obresti, navedeni datumi zapadlosti, je po presoji sodišča navedeni tožbeni ugovor zgolj pavšalen, saj ni izkazano, da izračun zamudnih obresti ni pravilen.

V 166. členu ZDavP-2 je določeno, da davčni organ sklep o izvršbi na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri bankah ali hranilnicah, vroči dolžniku ter bankam oziroma hranilnicam, pri katerih ima dolžnik…

Po mnenju sodišča je 196. člen ZDavP-2 potrebno razumeti tako, kot je zapisan, to je, da tek zastaranja pravice do odmere davka pretrga vsako uradno dejanje davčnega organa z namenom odmere davka in o katerem je zavezanec za davek obveščen. Sklep o obnovi postopka odmere dohodnine na podlagi novih podatkov je namenjen temu, da se dohodnina v obnovljenem postopku ponovno odmeri. Prav tako iz 196. člena ZDavP-2 ne izhaja, da lahko zastaranje pretrga le taka odločba, ki v postopku preverjanja ni bila odpravljena.

Tožnica je v letu 2006 prejela vdovsko pokojnino iz Italije. V skladu z mednarodnim sporazumom o izogibanju dvojnega obdavčenja dohodkov in premoženja, ki ga je imela Slovenija sklenjenega z Italijo, pa se omenjeni dohodek obdavči samo v Sloveniji. Zato tožnici od odmerjene dohodnine utemeljeno ni bil odštet znesek v tujini plačanega davka.

Postopek sporazumevanja iz 3. odstavka 25. člena mednarodnega sporazuma je samostojen postopek (v smislu člena 256 in naslednjih ZDavP-2) ter je ločen od postopka pritožbe zoper odmerno odločbo.

Po določbi 2. odstavka 381. člena ZDavP-2 se priglasitev opravi pred predvidenim datumom transakcije iz 48. člena ZDDPO-2. Za združitev ali delitev (transakcijo po 48. členu ZDDPO-2) se po navedeni določbi zakona šteje transakcija, ki se izvede v skladu z določili zakona, ki urejajo statusno preoblikovanje družb. Ta zakon (ZGD-1, člen 591) pa pravne posledice pripojitve, vključno s prenehanjem prevzetih družb veže na vpis pripojitve v sodni register in ne, kot navaja tožeča stranka, na datum izbrisa prevzete družbe ali na datum objave vpisa sklepa o izbrisu prevzete družbe. Rok za priglasitev, določen v 2. odstavku 381. člena ZDavP-2 je procesne narave. Za razlago, da je omenjeni rok prekluziven, pa po presoji sodišča v zakonu ni podlage.