Izplačevalec osebnih prejemkov se mora ravnati po davčnih predpisih tudi, če nakazuje osebni prejemek fizične osebe na transakcijski račun tretje osebe ali v tujino. Prejemnik dohodka se namreč ne more izogniti plačilu davkov tako, da znesek pred prejemom odstopi neki tretji osebi, saj lahko razpolaga le z zneskom po obdavčitvi (neto znesek), ne pa tudi z zneskom pred obdavčitvijo (bruto znesek).

Pravna podlaga za naložitev plačila trošarine je v 17. členu ZTro. Navedene določbe zavezujejo prav vsakogar, ki ima kakršnokoli povezavo s trošarinskimi izdelki. Plačnik trošarine je tudi oseba, ki kupi trošarinske izdelke v smislu 16. člena ZTro. Solidarna odgovornost iz 4. odstavka 17. člena ZTro, po katerem je v primeru, če je v skladu s tem členom več oseb odgovornih za plačilo trošarine, odgovarjajo za plačilo trošarine solidarno.

Tožnik je sporne račune evidentiral v svoje poslovne knjige kot prejete račune za opravljene prevozne storitve, čeprav je iz CMR, ki se nanj sklicujejo računi, razvidno, da prevoznih storitev ni opravila oseba, ki je izdala račune, temveč jih je opravila tretja oseba. Računi, v katerih so zaračunane prevozne storitve, ne izkazujejo resničnega stanja poslovnih dogodkov, zato gre za neverodostojne knjigovodske listine. Ker gre za račune, ki so neverodostojni in ne izkazujejo resničnega dogajanja, saj je dobava blaga oziroma storitev tožniku potekala drugače, kot izkazujejo sporni računi, mu ne gre pravica do odbitka vstopnega DDV.

V konkretnem primeru gre za procesno situacijo, ko je upravni organ izdal odločbo, s katero je ugodil tožnikovi pritožbi. Po izdaji drugostopenjske odločbe je bil tožnik v skladu z 39. členom ZUS-1 pozvan k izjasnitvi, ali vztraja pri tožbi ali jo razširja tudi na nov upravni akt. Tožnik na poziv v postavljenem roku ni odgovoril, zato je sodišče postopek ustavilo.

Pravna podlaga za naložitev plačila trošarine je v 17. členu ZTro. Navedene določbe zavezujejo prav vsakogar, ki ima kakorkoli povezavo s trošarinskimi izdelki. Plačnik trošarine je tudi oseba, ki kupi trošarinske izdelke v smislu 16. člena ZTro. Solidarna odgovornost iz 4. odstavka 17. člena ZTro, po katerem je v primeru, če je v skladu s tem členom več oseb odgovornih za plačilo trošarine, odgovarjajo za plačilo trošarine solidarno.

Ker vrednost izpodbijanega dela sodbe ne presega revizijskega praga za dovoljenost revizije po samem zakonu in ker revizija ni bila dopuščena, jo je bilo treba kot nedovoljeno zavreči.

Med strankama je sporno, ali ima lahko tožnik položaj stranskega udeleženca v pritožbenem davčnem postopku zoper družbo. Na podlagi določbe 43. člena ZUP ima pravico udeleževati se postopka oseba, ki izkaže pravni interes. Tožnik v svojih vlogah kot pravni interes navaja, da bo odločitev davčnega organa imela pomemben vpliv na kazenski postopek, ki se vodi proti njemu kot izključenemu družbeniku ter na postopek v zvezi z oškodovanjem družbe. S tem pa tudi po presoji sodišča zatrjuje le posredne pravne koristi, o katerih se določa v drugih postopkih.

Določbe za toženo stranko veljavne kolektivne pogodbe dejavnosti o višini izhodiščnih plač in o plačilu dnevnic predstavljajo določitev minimalnih pravic delavca, ki jih je bila tožena stranka dolžna spoštovati. Sodišče zato utemeljeno ni upoštevalo dogovora med strankama v sporu o izplačilih iz naslova plače in naslova plačila stroškov v višini 17 % ustvarjenega prometa, saj na njegovi podlagi tožniku ni bila zagotovljena izhodiščna plača za njegovo delovno mesto in stroški v zvezi z opravljanjem dela na podlagi določb kolektivne pogodbe dejavnosti.

Po presoji sodišča je pravilno stališče drugostopnega organa, da se obseg in vrednost podržavljenega podjetja v skladu z Navodilom ugotavlja po aktih o podržavljenju in po zapisnikih, ki so bili sestavljeni ob podržavljenju. Le, če stanja na tak način ni mogoče pravilno ugotoviti, se stanje ugotovi po drugih listinah oziroma dokazilih.

Davčni zavezanec po 10. odstavku 21. člena ZDDV lahko popravi oziroma zmanjša znesek DDV, če davčni zavezanec, kateremu je bil opravljen promet blaga oziroma storitev, popravi (zmanjša) odbitek vstopnega DDV in če o tem pisno obvesti dobavitelja.

Pogoji za popravek računa so predpisani v PZDDV. Davčni zavezanec po 66. členu PZDDV lahko popravi napačno izkazan DDV na računu za dobavljeno blago oz. storitev, le če prejemnik blaga oz. storitve po tem računu še ni uveljavljal pravice do odbitka vstopnega DDV ter mora v tem primeru izdajatelj računa pisno obvestiti prejemnika o popravku, mu izstaviti nov račun s sklicevanjem na številko računa, ki je storniran, popraviti davčne evidence in dokumente shraniti. Če je prejemnik računa pred popravkom računa že odbil vstopni DDV v svojem davčnem obračunu, se po določbi 2. odstavek 66. člena PZDDV popravek izkazanega in obračunanega DDV lahko opravi le pod pogoji iz 10. odstavka 21. člena ZDDV, s tem da…