Na ministrstvu za finance so po besedah državne sekretarke Katje Božič v zaključni fazi priprave prvega paketa ukrepov prenove davčnega sistema, ki naslavljajo bistvene razvojne izzive in pomanjkljivosti obstoječega sistema. “Paket bo predstavljen javnosti predvidoma v naslednjih tednih,” je dejala na kongresu zbornice davčnih svetovalcev.
Kot je povedala na okrogli mizi z naslovom Ali potrebujemo zgolj davčne spremembe ali celovito davčno reformo, želi vlada v prvi fazi nasloviti tudi dodatne obremenitve, ki so bile gospodarstvu naložene kot posledica izrednih ukrepov ob poplavah. “Vse predloge davčnih sprememb, ki bi jih predstavili letos in bi začele veljati z letom 2025, bomo predstavili v enem paketu. Ta bi šel skozi obravnavo po rednem postopku, da bi bilo dovolj časa za predloge zainteresirane javnosti in njihovo preučitev na ministrstvu,” je dodala.
Ostali ukrepi oz. izzivi, ki zahtevajo bolj poglobljeno razpravo in analizo, bodo po njenih besedah na mizi v nadaljevanju. Glede davčne obremenitve dela je povedala, da je ta v Sloveniji visoka, kar nakazuje, da so potrebni ukrepi v smeri razbremenitve. A pri tem je treba pogledati strukturo obremenitve. “Kar 80 odstotkov davčnega primeža predstavljajo prispevki delodajalcev in delavcev,” je dejala in dodala, da s tega vidika obremenitev z dohodnino ni bistvenega pomena.
Direktor in glavni urednik časnika Finance Peter Frankl je opozoril, da težava v Sloveniji ni obremenitev povprečne plače, temveč tiste, ki je višja. “Ljudje, ki znajo in zmorejo več, pričakujejo višjo plačo,” je dejal in ocenil, da so višje plače v Evropi načelom manj davčno obremenjene. “Zato v Sloveniji težko pridobimo kvalificiran kader,” je dejal in orisal, da se tisti, ki pa pride, za primerjalno nižjo plačo trudi manj, s tem pa imamo težavo tudi s produktivnostjo.
Predsednik Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije in član strateškega sveta za davke Franc Derganc je povedal, da na tem svetu odpirajo vrsto vprašanj, med njimi vprašanje vseh javnih dajatev. Derganc se med drugim zavzema tudi za to, da bi bil poklic računovodje in davčnega svetovalca reguliran, kar je praksa v večini evropskih držav. “Če bi gospodarstvo imelo svojega zaupnika, ki bi posameznemu podjetju svetoval, kako plačati toliko davka, kot mu nalaga zakonodaja, bi država pobrala več denarja s tega naslova,” je dodal.
S tem se je strinjal namestnik generalnega direktorja Finančne uprave RS Peter Jenko. “Ureditev statusa davčnega svetovalca oz. regulacija tega poklica bi bila dobrodošla,” je dejal. “V interesu finančne uprave je, da ta poklic upravlja dobro usposobljen kader,” je povedal in ocenil, da bi to prispevalo k izboljšanju stanja zlasti na področju računovodskih storitev. Odvetnik in pravnik Oliver Kljajić pa je predlagal uvedbo možnosti nekakšne poravnave oz. dogovora o poplačilu dolga. S tem bi po njegovem mnenju lahko rešili številne odprte in dolgotrajne postopke.
Čeprav je Frankl opozoril, da je nenehno spreminjanje sistema naporno za izvajalce, je Božič ocenila, da se neke spremembe morajo sprejemati, da se popravlja ugotovljene pomanjkljivosti sistema. “Potrebovali bi družbeni dogovor, kam kot družba želimo in čemu smo se na kratek rok pripravljeni odpovedati, da bomo na dolgi rok imeli nekaj več. Če bi ga dosegli, menjava vlad ne bi bila težava,” je še poudarila. Jenko je glede sprememb opozoril, da je treba pri tem dati čas tudi izvajalcem in uporabnikom, da se nanje pripravijo.
Okrogla miza je potekala v sklopu dvodnevnega kongresa zbornice davčnih svetovalcev na temo gradnje temeljev za predvidljivo davčno prihodnost. Dogodek je namenjen davčnim svetovalcem, računovodjem, revizorjem, pravnikom in odvetnikom ter vsem, ki se na kakršen koli način ukvarjajo z davčnimi, računovodskimi in pravnimi vprašanji.
Vir: STA, 16. 5. 2024
