Davčni paket je v sklepni fazi priprave, veljati naj bi začel 1. januarja 2025; ali lahko spremembe pričakujete tudi sobodajalci?
Kakšne davčne spremembe bi si želeli? Bodo plače vendarle razbremenjene ali gre za zdaj samo za pobožne želje? In – ne nazadnje – kakšne davčne spremembe lahko pričakujemo z novim letom?
Tudi o tem so se na okrogli mizi Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije pogovarjali državna sekretarka na ministrstvu za finance Katja Božič, namestnik generalnega direktorja Fursa Peter Jenko, direktor in glavni urednik Financ Peter Frankl, odvetnik Oliver Kljajić in davčni svetovalec, tudi sodelavec vladnega strateškega sveta za davke Franc Derganc.
Mimogrede: ministrstvo za finance naj bi prve spremembe davčne zakonodaje v javno obravnavo poslalo v nekaj tednih, sprejemale naj bi se po rednem postopku in začele veljati 1. januarja 2025, pravi Božičeva. Šlo naj bi za manjše spremembe, torej ne še za davek na premoženje ali nepremičnine.
Državna sekretarka na ministrstvu za finance Katja Božič, namestnik generalnega direktorja Fursa Peter Jenko, direktor in glavni urednik Financ Peter Frankl, odvetnik Oliver Kljajić, davčni svetovalec Franc Derganc (z leve proti desni). Okroglo mizo je vodila davčna svetovalka Suzana Tokič. Foto: Tanja Smrekar, FinancePrispevki so visoki, a znižanja za zdaj še ne pričakujte
Zaradi prispevkov delojemalcev smo po raziskavi OECD v vrhu med državami članicami OECD, pravi državna sekretarka Katja Božič. Več o ugotovitvah OECD lahko preberete v članku Primerjava OECD za leto 2023: Golob stisnil davčni primež.
Pa je v zdajšnjem paketu sprememb predvideno kakšno znižanje? Tega ne pričakujte. Čeprav Božičeva priznava visoko obremenitev, hkrati pravi, da si brez dodatnega obremenjevanja tistih, ki so danes obdavčeni oziroma obremenjeni s prispevki manj od tistih, ki prejemajo običajne plače, tega ne moremo privoščiti. Spomnimo, nižje prispevke pri nas plačujejo popoldanski espeji, zaposleni po raznih pogodbah … Božičeva sicer ni bila konkretna, koga bi lahko obremenili z dodatnimi prispevki. A pozor – popoldanski s.p.-ji imajo res nižje prispevke. A polno so zavarovani že v svojih rednih službah.
Če bi nižje prispevke uvedli že danes, bi to pomenilo manj denarja v pokojninski in zdravstveni blagajni. To pomeni, da bi imeli manj pravic, vztraja državna sekretarka. In bi morali torej druge storitve več plačevati zasebnim zavarovalnicam. Torej ne bo ne socialne kapice ne nižjih prispevkov. Prej nasprotno – dopolnilno zdravstveno zavarovanje se je že prelevilo v obvezni prispevek, napoveduje pa se tudi pokojninska reforma, kjer bi predvsem tisti, ki so za svojo pokojnino v obvezno zavarovanje plačevali več, dobili manj. Prispevki pa naj bi se najverjetneje še zvišali. Več lahko preberete v članku Ali bo vlada znižala najvišje pokojnine?
Ministrstvo za finance naj bi sicer pregledalo tudi sistem olajšav, tako pri fizičnih osebah kot pri podjetjih. Utegne se zgoditi, da bi odobrili nekatere dodatne olajšave za visokokvalificirani kader. Spomnimo še na dohodninsko splošno olajšavo, ta je pet tisoč evrov na leto in ne dosegla višine minimalnih življenjskih stroškov, ki naj ne bi bili obdavčeni. Za primerjavo: splošna olajšava na Hrvaškem je 6.720 evrov, avstrijske plače niso obremenjene z dohodnino do 11 tisoč evrov. Za zdaj se o višji splošni olajšavi sicer pri nas ne govori.
Nagrajevanje zaposlenih, kakšne so pričakovane spremembe
Pričakovati je tudi predloge glede nagrajevanja zaposlenih; o tem smo pisali v članku Kaj tehta strateški svet za davke glede nagrajevanja zaposlenih? Odprtih je več možnosti, o teh sicer na okrogli mizi niso govorili:
-
- Predlog zakona o lastniški zadrugi delavcev (ZLZD), ki ga pripravljata ministrstvo za delo in ministrstvo za solidarno prihodnost (MSP). Zakon predvideva davčne olajšave za lastnike, ki se bodo odločili prodati podjetje zaposlenim prek modela oziroma načrta o udeležbi zaposlenih v lastništvu družbe (ESOP oziroma Employee Stock Ownership Plan). ESOP je v ZDA in Veliki Britaniji že uveljavljena gospodarska lastniška praksa in bi bil pri nas – tako inštitut – zanimiv za mala in srednja podjetja. Več smo pisali v članku Ministrstvi Mesca in Maljevca pišeta predlog o zadrugah in lastništvu zaposlenih v matičnih družbah. Kakšna je ideja?
-
- Predlog zakona o udeležbi pri dobičku in opcijskem nagrajevanju delavcev ministrstva za gospodarstvo, ki spreminja zakon o udeležbi delavcev pri dobičku. Tak model se v tujini uporablja predvsem v zagonskih in visokotehnoloških podjetjih ter ponuja ugodno nagrajevanje zaposlenih. Več o tem smo že pisali v članku Kakšna bodo nova pravila pri nagrajevanju z opcijami. Bistvo pa so davčne olajšave oziroma odpustek plačila davka in prispevkov do določene višine in nadalje odlog plačila davka, dokler delavec dejansko ne bi prodal tako pridobljenega deleža, pravijo nekateri sogovorniki.
Airbnb oziroma sobodajalstvo po novem. Kakšne davke in prispevke boste plačevali?
Gospodarsko ministrstvo je z blagoslovom ministrstva za solidarno prihodnost dalo pri omejevanju oddajanja stanovanj in delov stanovanj prek Airbnbja in drugih kanalov skorajda absolutno oblast občinam. Te bodo lahko določile tudi, koliko dni v letu boste lahko oddajali svojo nepremičnino in celo koliko stanovanj bo za oddajanje na voljo v posameznem mestnem predelu. Državna omejitev sobodajalstva bo 30 dni, občine bodo lahko odločile, da boste svojo nepremičnino brez spremembe namembnosti oddajali tudi celo leto. Mimogrede: za spremembo namembnosti potrebujete cel kup soglasij, prvi pogoj pa je, da občina na določenem območju sploh dovoljuje namestitveno dejavnost. Več lahko preberete v članku Omejitve pri Airbnbju: župani ploskajo, dobili bodo absolutno oblast, sobodajalci pa nove ovire.
Zdaj sobodajalci lahko največ 15 postelj oddajajo pet mesecev v letu, pri čemer plačajo na mesec okoli 40 evrov prispevkov, obdavčeni so lahko po dejanskih odhodkih ali kot normiranci. Bodo torej po omejitvah Airbnbja spremembe tudi na davčnem področju? Božičeva tega ne zanika, a kakšne bi lahko bile spremembe, ne pove.
Spomnimo sicer, da se omenjajo tudi morebitne spremembe pri normirancih. Omenja se denimo, da bi bilo manj priznanih normiranih odhodkov in celo, da bi se davčna osnova vštevala v letno dohodninsko osnovo. Torej po dohodninskih razredih, o čemer smo pisali v članku Se bo Klemen Boštjančič vnovič poskušal lotiti normirancev?
In če že ravno pišemo o morebitnih spremembah, omenimo še DDV in sladke pijače. Tudi minister za finance Klemen Boštjančič je že večkrat omenil, da nameravajo prevetriti sistem DDV, pričakujemo torej lahko, da bodo nekateri izdelki ali storitve izločeni iz nižje, 9,5-odstotne obdavčitve. Omenjale pa so se tudi dodatne obremenitve na sladke pijače oziroma nezdravo hrano in pijačo.
Vir: Finance.si, 17. 5. 2024
