Z vami je (dvojna) poletna številka, ki je temu primerno bogatejša s prispevki. Ker naši predlagatelji zakonov ne počivajo, vam v tokratni številki predstavljamo kar nekaj zakonodajnih novosti.
Mihael Pojbič, magister prava, davčni in pravni svetovalec, in davčni svetovalec ZDSS Dean Košar, L.L.M, vam tokrat predstavljata ter kritično presojata novi predlog Zakona o minimalnem davku, ki je bil s strani Ministrstva za finance objavljen 23. 6. 2023. Doc. dr. Darja Gregorčič Bernik piše o novem predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodka pravnih oseb, na temo sprememb definicije poslovne enote. V rubriki Ne prezrite pa vam Simona Štravs, davčna svetovalka ZDSS, predstavlja novosti, ki jih prinaša Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-A), ki bodo pričele veljati 20. 11. 2023. Silva Koritnik Rakela, urednica učnih gradiv, pa začenja s serijo člankov na temo spremenjenih SRS v letu 2024.
ČLANKI IN VSEBINA
3 Uvodnik
4 Uvodnik k predlogu Zakona o minimalnem davku
Mihael Pojbič
Predmetni prispevek ne služi ničemer drugemu, kot pa goli uvodnik v sistem, ki ga uvaja predlog Zakona o minimalnem davku. Nadrobna obravnava posameznih institutov, še posebej zadnjih dveh korakov, tj. določitev povrhnjega in kvalificiranega povrhnjega davka bo smiselna, ko bo podano končno besedilo zakona.
6 Kritična presoja predloga Zakona o minimalnem davku s konceptualnega vidika
Dean Košar, LL.M.
Minimalna obdavčitev zajetih podjetij (pričakovano) prinaša novo vrsto davka od presežnega dobička zajetih podjetij, s tem pa številna vprašanja in dileme. Povrhnji davek je »populistični« ukrep politike, ki želi kaznovati maloštevilne »gigante« (iz digitalnega gospodarstva), ki se z bolj ali manj zapletenimi strukturami uspejo izogniti plačilu davka. Sklepno se da ugotoviti, da bi bili drugi mehanizmi in ukrepi bolj sorazmerni in pravični (npr. razširitev definicije poslovne enote za digitalno prisotnost). Ministrstvo za finance pričakuje dodatne davčne prihodke iz naslova povrhnjega davka (dolgoročno gledano vsaj ca. 10 mio EUR na leto). Avtor ocenjuje, da bodo na koncu dneva stroški administriranja in nadzora plačila tega davka višji od samih davčnih prihodkov. Kvečjemu lahko pričakujemo višji prihodek iz naslova DDPO, če se bodo podjetja odločila zvišati efektivno stopnjo DDPO v izogib dodatni davčni obveznosti iz naslova povrhnjega davka. S tem pa bo Slovenija dodatno izgubila »privlačnost« za večje tuje naložbe (z obdavčitvijo dela se namreč ne moremo hvaliti).
9 Predlog sprememb ZDDPO-2 (1. del): Razširitev definicije poslovne enote
dr. Darja Gregorčič Bernik
Spremembe ZDDPO-2 glede razširitve definicije poslovne enote so bile torej nujne oziroma so jih narekovali ukrepi BEPS in spremenjena EU zakonodaja na tem področju. Vseeno pa smo v Sloveniji te spremembe mednarodne zakonodaje izkoristili tudi v smeri, da smo opredelitev poslovne enote še razširili (npr. pri opredelitvi poslovne enote nerezidenta gradbišče, projekt gradnje, montaže ali postavitve ali nadzor), kar naj bi po pojasnilu predlagatelja sprememb zakona Sloveniji zagotovilo dodatna pogajalska izhodišča pri pogajanju ob sklepanju novih ali spremembi že sklenjenih konvencij o izogibanju dvojnega obdavčevanja. Spremembe, ki jih narekuje mednarodna zakonodaja, je pozdraviti. Vseeno pa ne moremo mimo dejstva, da se spremembe tako pomembnih zakonov, kot je ZDDPO-2, objavljajo tekom poletnih počitnic, in da lahko zainteresirana javnost svoje pripombe poda le do 15. 8. 2023.
11 Spremenjeni SRS v letu 2024 (1. del)
Silva Koritnik Rakela
Javna razprava o spremembah SRS se bo zaključila 19. septembra. Spremembe bodo začele veljati od 1. 1. 2024 dalje in prinašajo kar nekaj novosti. Med drugim razširjajo poenostavitve za majhna podjetja, ki jim ne bo treba pripoznavati odloženih davkov in obračunavati rezervacij za odpravnine ob odhodu v pokoj in jubilejnih nagrad. Dobra novica pa je, da zaradi sprememb, ki bodo v veljavi od takrat dalje, ne bo treba preračunavati zneskov iz letnega poročila 2023. Kadar bo zaradi spremenjenih standardov treba preračunati zneske, bodo vsi učinki pripoznani v otvoritvenem stanju leta 2024.
14 Finance po šofersko
dr. Jožko Peterlin
Direktor mora vedeti, kako težko nogo lahko ima pri vožnji vozila, vedeti mora, kje je črpalka, če so mu pripravljeni prodati gorivo in po koliko je gorivo. Ni težava v hitri vožnji, ampak v zaviranju, ko je to potrebno. Če je poslovna odločitev ekonomsko upravičena, še ne pomeni, da si jo finančno lahko privoščimo. Ne gre za omejevanje podjetništva, gre za zavedanje računovodskih, predvsem pa finančnih posledic, poslovnih odločitev. Nihče ni šel v stečaj, ker je imel računovodsko izgubo, ampak ker je zmanjkalo goriva. Postavimo si za cilj, da bomo znižali povprečno porabo goriva na kilometer prevožene poti. Avto nam bo sam pokazal, ali smo postali manj zaletavi. Ne bomo bistveno kasneje prišli na cilj, zagotovo pa bomo bolj umirjeni. To je eden od načinov, da bi se umirili in nekoliko bolj premišljeno in strpno poslovodili. Sodelavci nam bodo to dali vedeti, s časom bo tudi podjetje relativno manj zadolženo.
16 Na katere davke je treba biti pozoren ob prodaji/nakupu nepremičnine
Ines Rostohar
Nujno je, da se prodajalec in kupec pred podpisom kupoprodajne pogodbe natančno dogovorita o vseh njenih bistvenih sestavinah (predvsem definirata nepremičnino in morebitne pripadajoče premičnine, uskladita kupnino in roke plačila ter dorečeta sankcije v primeru neizpolnitve ali nepravočasne izpolnitve obveznosti s strani ene od pogodbenih strank). Prav tako pa je pomembno, da upoštevata tudi nastanek davčnih obveznosti, saj slednje pri prodaji oziroma nakupu nepremičnin lahko bistveno vplivajo na sklenitev (oziroma vsaj na vsebino) pravnega posla. Glede na to, da so zneski davščin lahko zelo visoki, je prav, da se ta vprašanja razčistijo pravočasno, vse v izogib slabi volji pogodbenikov ali celo razvezi oziroma odstopu od kupoprodajne pogodbe, ki s seboj lahko prinese visoke nepotrebne stroške in dodatne nevšečnosti.
18 Pravica do pravnega sredstva in institut davčne izvršbe davčnega organa
Natalija Kunstek
Sklep o davčni izvršbi zoper zavezanca, ki se začne izvajati takoj, torej še preden je vročen, in sicer z blokado zavezančevih denarnih sredstev, in prav tako obveznost zavezanca k plačilu stroškov izvršbe, zavezanca postavlja v izredno težek položaj. Posledično se s tem postavlja tudi vprašanje ustavno-pravne spornosti, saj zavezanec ne more preživljati samega sebe, če ne more izvajati nujno potrebnih plačil. V povezavi s tem je sicer Ustavno sodišče RS že presodilo, da ima zavezanec v teh primerih pravico do pravnega sredstva in to naj ne bi bilo v nasprotju z določbami 25. člena Ustave RS. Ali to pomeni, da slednje velja tudi za izvršitev sklepa (z blokado TRR) še pred njegovo vročitvijo? Po drugi strani pa bi to lahko pomenilo kršitev 6. člena EKČP, ki določa pravico do poštenega sojenja.
20 Blog: Ureditev poklica davčni svetovalec/davčni posrednik v Republiki Sloveniji
mag. Franc Derganc
Ta prispevek ima namen spodbuditi Ministra za finance, da nemudoma oblikuje strokovno skupino za posodobitev davčnega sistema pri nas predvsem z vidika postopka in pravne varnosti slovenskih plačnikov davkov. Delež davkov v BDP pri nas dokazuje, da ni največji problem višina davkov, večji problem je sistematična razgradnja pravičnosti v materialnih predpisih in absolutna ignoranca odgovornih na področju davčnega postopka in celotnega ustroja davčnega sistema.
Argumente na mizo in na delo
Pošten davčni sistem tvorijo plačniki davkov, davčni posredniki in davčna administracija. Temelji na enakosti pred zakonom (brez sive ekonomije, ki povzroči več kot 4,4 mrd neplačanih davkov letno), etičnosti davčnih posrednikov (brez posrednikov, ki celo oglašujejo davčno izogibanje) in integritetnem ravnanju davčne administracije in drugih oseb z javnimi pooblastili (ničelna toleranca do korupcije, ki »ukrade« več kot 3,5 mrd javnih sredstev letno).
Komu torej odgovarja, da se da v davčni mlakuži ribarit v kalnem?
Zagotovo ne poštenim davčnim plačnikom, zagotovo ne etičnim davčnim posrednikom, zagotovo ne integritetnim osebam v javnem sektorju. Odgovori na zgornja vprašanja so po mnenju ZDSS ključ za vse zagate financiranja skupnega oz. javnega. Če bi v zvezi z javnimi dajatvami, preden se napišejo »že preživele« in zastarele rešitve (višanje stopenj davkov in prispevkov), vprašali o morebitnih rešitvah davčno stroko, bi verjetno našli več rešitev za razbremenitev dela s prispevki. Mogoče z davčnim kreditom pri DDPO za t. i. presežek plačnih prispevkov za »tehnični kader«? ZDSS je na sestanku FURS, dne 28 .6. 2023, jasno poudarila, kje vidi rešitve za naš davčni sistem oz. pot do rešitev (iskreni skupni boj zoper sivo ekonomijo …). Težava je, ker se ključni nosilci davčnih politik, o predlogih ZDSS, enostavno ne izrečejo.
24 Blog: Odločanje davčnega organa v zvezi s plačilom na obroke – odločanje po prostem preudarku?
Natalija Kunstek
Glede na zapisano bi lahko rekli, da davčni organ v primeru podanih vlog za odlog in obročno plačilo davka odloča na podlagi listin, za katere težko jamčimo, da so verodostojne. Davčni organ sicer odloča skladno z namenom, za katerega mu je v zakonu dano tako pooblastilo, a po prostem poudarku? Lahko davčni organ na podlagi takšnih vlog zavrne zaprosilo zavezanca za obročno plačilo davka? Prepuščam v razmislek bralcu. Včasih je veljalo nenapisano pravilo oziroma je bila izoblikovana praksa, da se trimesečno plačilo davka odobri vsakemu zavezancu. Sedaj temu ni več tako, pa se materialni predpis ni spremenil. Zakaj? Tudi to pustim v razmislek bralcu.
26 Davčno finančne novosti EU institucij: Predlog Direktive »FASTER« v zvezi z davčnimi odtegljaji
Dean Košar, LL.M.
28 Domača sodna praksa: Je verodostojna knjigovodska listina dovoljšen dokaz o obstoju odhodka
Mihael Pojbič
Z obravnavano sodbo VSRS ni oralo ledine, temveč poudarilo dve osnovni izhodišči. Prvo izhodišče je obseg dolžnosti, ki jih ima davčni zavezanec glede obravnave posameznih poslovnih dogodkov. Pri tem je bistveno, da se davčni zavezanec ne more in ne sme v celoti zanašati zgolj na »materialna« pravila pri izpolnjevanju svojih davčnih obveznosti (tj. tretji odstavek 12. člena ZDDPO-2), kadar ima dolžnost priprave in vložitve davčnega obračuna temveč tudi na »procesna« pravila, upoštevaje morebitno kasnejše dokazovanje materialne resnice (glej 76. in 74. člen ZDavP-2). Drugo izhodišče je ponoven poudarek, da davčno pravo ne pozna formalnih dokaznih pravil (tj. dokazovanje z listinami). Navedeno velja tako, kadar se davčni zavezanci oklepajo dokazovanja z listinami, kakor ko davčni organ zavrača dokazovanje s kakršnimikoli drugimi dokazi kot pa z listinami.
30 Sodna praksa Sodišča EU: Blokada neposrednih tujih naložb s strani držav članic EU
dr. Janja Hojnik
V sodbi Sodišče pojasni pogoje za blokade neposrednih tujih investicij. Kot izhaja iz sodbe, države članice lahko postavijo omejitve za tuje naložbe, vendar se omejitve lahko uvedejo samo za kritična sredstva, v vsakem primeru pa morajo biti takšne omejitve ustrezne in potrebne za zagotavljanje nacionalne varnosti. To je posledica dejstva, da bi se širše omejitve za tuje vlagatelje štele kot potencialna omejitev prostega gibanja znotraj EU. Države članice EU bodo torej morale preveriti, v kolikšni meri so njihovi mehanizmi za preverjanje neposrednih tujih naložb v skladu s smernicami, ki jih je izdalo Sodišče EU. Soočile se bodo namreč s težkimi pravnimi bitkami, če bodo želele blokirati prevzeme podjetij iz EU s strani podjetij s sedežem v EU samo zato, ker imajo ti prevzemniki s sedežem v EU delničarje izven EU. Sodišče EU pri tem zahteva, da države članice EU blokirajo transakcije le v primerih, ko obstaja resnična in dovolj resna grožnja, ki vpliva na temeljni interes družbe.
32 Iz zgodovine davkov in računovodstva: Temelji enakoličnega računovodstva
mag. Dejan Petkovič
Na kratko smo predstavili računovodsko delo častitljivih let. Delo je zanimivo, saj poudari pomemben odgovor, ki ga mora dati računovodstvo in sicer: »koliko me stanejo proizvodi«. Prav tako nas poduči o tekočih računovodskih informacijah, saj računovodstvo, ki računa rezultat le enkrat letno, ni »bogve kako koristno«. Na zelo izviren način pa avtor tudi predstavi bistvo dobre organizacije računovodstva, kar stori na prav poseben način (in pri tem prepušča takratnim podjetjem tudi svobodo pri razporedu kontov): Knjigovodstvu je treba vgraditi še nekaj, kar naj bi vršilo funkcijo hrbtenice v človeškem telesu. Hrbtenica je čvrsta opora številnim drugim kostem, le-te pa spet varujejo najvažnejše organe. Taka hrbtenica enakoličnega računovodstva je decimalna klasifikacija kontnih označb. Vsakemu kontu damo posebno številčno označbo; predvidena je namreč obilica kontov, razporejenih po strogo ločičnem vrstnem redu. Če hoče podjetje razčlenjevati konte čez obvezni minimum, je pri tem vezano na sicer neobvezno razčlembo, predvideno v uradnem razporedu kontov, sicer pa je v tem oziru svobodno.
34 Ne prezrite: Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti
Simona Štravs
Ključni cilj sprejetih novosti je v zagotovitvi bolj transparentne podlage za učinkovit nadzor nad spoštovanjem zakonskih določb o delovnem času, spoštovanja odmorov, počitkov in ostalih pravic delavcev, vezanih na delovni čas. Inšpektorat za delo v svojem letnem poročilu ugotavlja, da je ena od štirih najpogostejših kršitev s področja nadzora delovnih razmerij prav v evidenci o izrabi delovnega časa. Evidenca delovnega časa je podlaga za obračun plač. Za evidenco delavca so odgovorni delodajalci, funkcijo vršijo vodje, delovodje, kadrovska služba, nikakor ne računovodska služba ali celo računovodski servis. Evidenca se hrani na sedežu delodajalca v oddelku, ki vodi druge evidence o delavcu, ne v računovodstvu. Za obračun plač potrebujemo strnjene podatke. V kolikor elektronsko vodenje delovnega časa ne zagotavlja ustreznih, z novelo usklajenih podatkov, jih je nujno pravočasno posodobiti, hkrati pa prilagoditi podatke za izpis. Novela zakona dopušča vrsto vprašanj, pri evidentiranju izrabe, predvsem pri neenakomernem delovnem času, referenčnih obdobjih, za katere je nujno poznavanje določb panožnih kolektivnih pogodb. Menimo, da bo nujno potrebno imeti notranji akt in opredeliti delovni čas, evidentiranje, njegovo izrabo, saj praksa narekuje, da vsek presežek ur ni moč opredeliti kot nadurno delo. Pri definiranju nedorečenih situacij so večji delodajalci v prednosti, saj imajo kadrovske službe, ki urejujejo to področje, MSP bodo morali poiskati strokovne razlage in pomoč. V izogib globam za prekršek naj bi pristojni podali tudi odgovore na vrsto vprašanj, zato bomo v ZDSS organizirali posebno izobraženje, na katerem bodo dani tudi konkretni odgovori, predvsem za MSP, kako voditi evidence ročno. Vsekakor pa je za postavljanje vprašanj nujno poznavanje sprememb, ki jih prinaša novela. Strinjamo se, da je urejeno področje delovnega časa in spoštovanje zakonsko predpisanih odmorov in počitkov izredno pomembno iz vidika obnavljanja fizičnih moči delavca, njegove delovne učinkovitosti ter zagotavljanja varnega dela . Pojavilo pa se je zopet tisto staro dejstvo, da zaradi manjšine delodajalcev, ki zlorabljajo in ignorirajo spoštovanje zakonskih obvez, z dodatnim administriranjem nekako kaznujemo vse ostale.
45 Novice ZDSS: Mesečno izobraževanje ZDSS, 13. 9. 2023 – Zemljišča, objekti in DDV
Mirjam Trdan
46 Novice ZDSS: Dnevi odprtih vrat ZDSS, 22. 9. 2023
47 Novice ZDSS: Dan ZDSS, predvidoma 23. 11. 2023 – Poklic davčni svetovalec in pomen davčnega svetovanja
