Z vami je aprilska številka Davčno-finančne prakse 2025!
Čeprav je pomladni čas za mnoge priložnost za zasluženi oddih, predlagatelji zakonodaje ne počivajo. Sredi aprila sta bila na portalu e-Uprava objavljena dva pomembna predloga zakonov: predlog Zakona o davku od dobička iz odsvojitve kriptosredstev in predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov. Namen hkratnega sprejema obeh zakonov je, da bi se zagotovila večja davčna enakost med različnimi vrstami finančnih naložb fizičnih oseb, kar izhaja iz načela, da naj bodo primerljivi dohodki približno enako obdavčeni. Tako se po novem predlaga enotna 25-odstotna davčna stopnja, ki naj bi veljala tudi v primeru odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, ne glede na trajanje imetništva izvedenega finančnega instrumenta.
V ospredje tokratne številke postavljamo predvsem novi predlog obdavčitve kriptosredstev. Ddr. Marian Wakounig, podpredsednik in častni član ZDSS in doc. dr. Darja Gregorčič Bernik, davčna svetovalka ZDSS, primerjata slovenski predlog s sistemom obdavčitve kriptovalut v Avstriji, ki je vpeljan s 1. marcem 2022.
Simona Štravs, častna članica ZDSS, pa v rubriki Ne prezrite predstavlja spremembe o evidencah delovnega časa, ki jih je prinesel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-B), katere so pričele veljati s 23. 4. 2025.
Tudi tokrat vas vabimo k branju številnih drugih zanimivih člankov, blogov in prispevkov.
Želimo vam prijetno in koristno branje!
Doc dr. Darja Gregorčič Bernik
Odgovorna urednica DFP
P.S. Povzetki vseh člankov iz tokratne številke DFP so vam na voljo spodaj.
>> AKCIJA za nove naročnike <<
ČLANKI IN VSEBINA
3 Uvodnik
4 Zelena luč za reformo evropskega sistema DDV
Anja Novak Pungračič, mag. ekon. ved.
ViDA predstavlja pomemben korak k poenostavitvi in modernizaciji sistema DDV, s čimer se odziva na izzive, ki jih prinaša hitro spreminjajoče se digitalno okolje. Z usklajevanjem in digitalizacijo postopkov bo omogočeno učinkovitejše obvladovanje davčnih obveznosti, hkrati pa bo zmanjšana administrativna obremenitev podjetij in povečana preglednost za davčne organe. Kljub temu pa bo uspešna implementacija sistema zahtevna in bo potrebovala natančno prilagoditev nacionalnih predpisov ter sodelovanje vseh vključenih deležnikov.
6 Predstavitev koncepta Amount B na podlagi konkretnega primera
Nejc Planinšek
V Amount B predstavlja ključni korak k poenostavitvi in pravičnosti v mednarodnih davčnih praksah. Kljub vsemu pa pri izračunu ostajajo določena odprta vprašanja. Amount B v izračun zajema vse terjatve in
obveznosti. Posledično to pomeni, da so zajete med drugim tudi obveznosti do zaposlenih, države in tako dalje. Te postavke po mojem mnenju niso del rutinskega distribucijskega poslovanja, zato njihova vključitev izkrivlja oceno donosnosti. Čez cele smernice je opaziti, da OECD pušča dosti prostora za subjektivne interpretacije, kar lahko vodi do neenotne uporabe v praksi, različnih rezultatov pri podobnih distributerjih ter posledično do morebitnih davčnih tveganj. Kljub obstoječim izzivom je njegov potencial za zmanjšanje
sporov in poenostavitev skladnosti pomemben napredek v globalni davčni politiki.
11 Sell-to-cover po noveli ZDoh-2AB
Mihael Pojbič, mag. prava
Ob svetovanju tujim strankam (še posebej tistim, ki prihajajo iz ameriškega trga) se zdi, da je slovenska ureditev nagrajevanja delavcev z delniškimi nakupnimi opcijami in drugimi kapitalskim instrumenti zastarana in neživljenjska. Čeprav je dvanajsti odstavek 16. člena ZDoh-2 omogočil sell-to-cover, se zdi, da tega skorajda ne bi mogel narediti na bolj kompleksen način. Ampak navkljub temu so tudi takšni koraki, glede na poprejšnjo ureditev in sporno razlago davčnega organa, več kot dobrodošli.
13 Obdavčitev kriptovalut v Avstriji in predlog obdavčitve le-teh v Sloveniji – primerjava
Ddr. Marian Wakounig in doc. dr. Darja Gregorčič Bernik
Kot slabost avstrijskega sistema bi lahko izpostavili slednje: ker odtegljaj davka na kapitalski dobiček velja le za domače ponudnike kriptostoritev, je seveda še naprej mogoče prodajati kriptovalute v tujini – seveda brez odtegljaja avstrijskega davka na kapitalski dobiček. V tem primeru mora davčni zavezanec dobičke iz kriptovalut prijaviti avstrijski finančni upravi v davčni napovedi. Glede na to, da v Sloveniji Zakon o davku od dobička iz odsvojitve kriptosredstev še ni sprejet, bi bilo dobro, da zakonodajalec dodobra spozna primerljive sisteme obdavčitve iz sosednje okolice, da bo Slovenija dovolj konkurenčna pri obdavčitvi tovrstne obdavčitve kapitalskih dobičkov. Poleg tega je predvidenih 5 podzakonskih aktov glede vodenja evidenc, kar bi znalo davčnim zavezancem predstavljati izredno veliko administrativno breme, še posebej, ker je zakonodajalec s 13. členom predloga zakona že natančno predpisal podatke, ki jih mora vsebovati evidenca pridobitev in odsvojitev kriptosredstev. Če bo zakonodajlec s Pravilnikom o obračunu davka za leta 2021 – 2025 in vodenju evidenc natančneje definiral še vsebino vodenja teh evidenc za nazaj – torej
retrospektivno, bi to znalo biti za zavezance res obremenjujoč, saj teh evidenc najverjetneje nimajo oziroma se izpisi različnih platform za trgovanje s kriptosredstvi oziroma denarnic lahko močno razlikujejo.
19 Valutno tveganje in možnosti ukrepanja
dr. Jožko Peterlin
Računovodsko terminologijo obvladovanja finančnih tveganj je potrebno poznati, da razumemo bistvo standarda in za morebitno razumevanje letnih poročil podjetij, ki to obvladajo. Jasno definirane vrste izpostavljenosti in namen uporabe določenih sredstev in dolgov podjetja je izhodišče pravilne računovodske pripoznave in kasnejše prevrednotovanje. Prevrednotovalni popravki, ki so lahko devizne tečajne razlike, bremenijo izkaz poslovnega izida ali prevrednotovalni popravek kapitala. Odvisno od namena nastanka, priskrbe ali uporabe finančnega inštrumenta. Finančni inštrumenti so osnovi ali temeljni, kot primer terjatve, obveznosti dobaviteljev in posojila in izvedeni iz teh temeljev.
20 Pravna sredstva kot zaščita interesov davčnega zavezanca v luči pravice do informiranja davčnega zavezanca
Natalija Kunstek
Izhajajoč iz navedenega gre zaključiti, da so, tako v Nemčiji kot na Danskem, stališča davčnega organa obravnavana kot neke vrste pravna sredstva, ki so izdana zato, da davčnemu zavezancu nudijo pravno varnost. V Sloveniji, v primeru napake davčnega organa v okviru pojasnila, posledice nosi davčni zavezanec, kar pomeni, da je pravna varnost davčnega zavezance v tem primeru pod vprašajem. Dodatna primerjava z zavezujočimi tarifnimi informacijami pokaže, da je morda pravno varnost zavezancev lažje doseči, v kolikor je takšen institut urejen na nivoju EU.
Blogi strokovnjakov:
22 Blog: Odbitek DDV dovoljen tudi pri deljeni uporabi storitev v skupini
Anja Novak Pungračič, mag. ekon. ved
Sodba potrjuje načelo nevtralnosti DDV in zagotavlja jasnost glede pravice do odbitka DDV pri skupinskih storitvah. Za davčne zavezance to pomeni potrebo po natančnem dokumentiranju in pravilnem obravnavanju DDV v okviru transfernih cen. S tem se zmanjšuje tveganje za davčne spore in zagotavlja skladnost z evropsko davčno zakonodajo.
23 Blog: Pomen napake davčnega organa v okviru pojasnila davčnega organa
Natalija Kunstek
Napake so človeške. Že zgoraj iz povzete zgodovine po rimskem
pravu je jasno, da je pojem napake in njenega vpliva oziroma teže težko definirati. Poleg opisanega izhajanja iz rimskega prava je smiselno slediti zgoraj povzetim dikcijam, ki mogoče ponujajo odgovor na vprašanje o vplivu napake davčnega organa pri izvajanju zavezančeve pravice do informiranja.
Zavezancu pravico daje materialni predpis. Isti predpis zavezuje
davčni organ, da izda pojasnilo. V primeru napačne uporabe materialnega prava pri pojasnilu, je določeno, da je takšno pojasnilo potrebno korigirati. Vendar kako? Je resnično ustavno-pravno sprejemljivo, da se zavezancu na tej podlagi naložijo vse pravne posledice napake davčnega organa? Se naložijo zavezancu?
24 Davčno finančne novosti EU institucij:
Svet EU sprejel direktivo DAC 9
Dean Košar, LL.M.
Svet EU je 14. aprila 2025 sprejel t. i. Direktivo DAC9, ki spreminja Direktivo 2011/16/EU1 in določa podlago za izmenjavo informacij glede minimalnega davka v skladu z Direktivo (EU) 2022/25232, ki jo je Slovenija prenesla z Zakonom o minimalnem davku (ZMD; Uradni list RS, št. 131/23).
25 Domača sodna praksa:
Kdaj je zavezanec »uspešen« za namene povračila stroškov
Mihael Pojbič, mag. prava
Predmetno sodbo je treba razumeti v kontekstu postopka – tj. postopek pravnih sredstev (in njihovega uspeha) v okviru davčnega izvršilnega postopka. V primeru, da so pogoji za zastaranje izpolnjeni po tem, ko npr. v meritornem postopku instančni organ vrne zadevo v ponovno presojo (in je davčni organ dolžan zaustaviti postopek), ne bo šlo za isto zadevo kot v predmetni. Namreč v takšnih primerih bodo pogoji za zastaranje izpolnjeni v trenutku izdaje odločbe, saj je bila prvotna v celoti razveljavljena.
22 Sodna praksa Sodišča EU:
Davčna inšpekcija in pravica do spoštovanja zasebnosti po EKČP
dr. Janja Hojnik
Zadeva Italgomme Pneumatici Srl proti Italiji torej sledi ustaljeni sodni praksi ESČP, ki poudarja potrebo po zadostnih postopkovnih jamstvih in sorazmernosti pri davčnih inšpekcijah. Podobno kot v primerih
Ravon in Société Colas Est je ESČP tudi tukaj ugotovilo kršitev 8. člena EKČP, ker italijanski pravni okvir ni zagotavljal zadostnih zaščitnih ukrepov, kot so neodvisni nadzor, omejitve obsega pregledov in učinkovita pravna sredstva. Za razliko od primera Bernh Larsen Holding, kjer je Norveška imela ustrezne zaščitne mehanizme, Italija ni izpolnila zahteve po »kakovosti prava«, kar je privedlo do ugotovitve kršitve.
S serijo sodb torej ESČP vzpostavlja jasne standarde, da morajo biti taki posegi v zasebnost zakoniti, sorazmerni in podprti z zadostnimi postopkovnimi jamstvi. Italgomme Pneumatici potrjuje ta pristop in
poudarja, da pomanjkanje nadzora in preširoka diskrecijska pravica organov vodita v kršitve pravice do zasebnosti, kar zahteva spremembe nacionalnih zakonodaj za zagotovitev skladnosti z EKČP.
ESČP je z ugotovitvijo kršitve 8. člena EKČP Italijo zavezalo k spremembi zakonodaje, da bi zagotovila skladnost z zahtevami Konvencije, kar lahko vpliva na širšo prakso davčnih inšpekcij v državah članicah Sveta Evrope.
Sodba, ki še ni pravnomočna, odpira možnost za nadaljnjo obravnavo pred velikim senatom, če bo katera od strank to zahtevala v trimesečnem roku..
29 Iz zgodovine davkov in računovodstva:
Kakšni so učinki carin
mag. Dejan Petkovič
Napoved povračilnih carin je po starih mislecih opravičljiva le, v kolikor s povračilnimi carinami le blefiramo. Če pa se blefu ne posreči (tako Samuelson), da bi druge države znižale carino, potem je edino pametno da povračilne carine sami odpravimo. Žal pa nas Samulson opozori, da realistični strokovnjaki politične znanosti sklepajo iz zgodovinskih proučevanj, da pripeljejo povračilne carine navadno samo do tega, da druge države še bolj zvišajo carine, in da so le redkokdaj učinkovito sredstvo pri pogodbah za večstransko znižanje carin.
31 Ne prezrite:
Evidence delovnega časa – spremembe
Simona Štravs
Po noveli ZEPDSV-B se odpravlja dnevno vodenj evidenc odmora za malice, dnevno vpisovanja seštevka ur, izvzem iz obveznosti vodenja dokazil o izrabi delovnega časa za poslovodne delavce, obveznost pisnega obveščanja delavca o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa za pretekli mesec, in sicer do konca plačilnega dne bo lahko delodajalec posredoval na osebni elektronski naslov. Ugotovimo lahko: »Tresla se je gora, rodila se je miš.«
40 Novice ZDSS:
CFE Tax Advisers Europe – Forum in strokovno srečanje 27. in 28. marca 2025 v Bruslju
mag. Tanja Urbanija
Predstavnika Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije sta se udeležila strokovnega srečanja CFE v Bruslju, ki je potekalo 27. in 28. marca 2025.
Napovednik dogodkov ZDSS:
Program 28. Kongresa ZDSS I Belvedere, Izola ~ 15. in 16. maj 2025
