Z vami je nova junijska številka revije Davčno-finančne prakse!
Pred nami so dopusti in hkrati zaslužen počitek in sprostitev, a vseeno določeni še delamo “na polno”.
V tokratni številki revije objavljamo prispevek Mihe Piberja, koordinatorja upravljanja s klepetalnim robotkom, iz Finančne uprave RS, ki nam natančneje predstavi robotka FURS in opiše, kaj robotek je in kaj robotek ni, kakšen je njegov namen in kako pomemben je pri vsem tem stalen človeški nadzor in spremljanje njegove kakovosti. Prispevek je objavljen v rubriki Ne prezrite in je nastal kod odziv na burno razpravo iz majskega Dneva ZDSS, ko je mag. Franc Derganc, davčni svetovalec ZDSS in direktor podjetja Taxin, d. o. o., predstavil pravne in tehnične vidike uporabe »Robotka FURS«.
Seveda pa tudi tokrat ne manjka drugih izredno dobrih člankov. Omenimo naj izredno zanimiv prispevek Tomasa Bedrača, strokovnjaka za optimizacijo obratnega kapitala in kreditnih tveganj v skupini Perutnina Ptuj na temo kriptosredstev, kjer je avtor s pomočjo izvedene primerjalne analize obdavčitve v izbranih državah EU prišel do zelo zanimivega predloga v smeri, kako naj bi Slovenija obdavčila to področje.
Preberite si tudi članek Matica Čufarja, vodje oddelka za obračun plač in direktorja ter Almine Džafić, strokovne sodelavke za obračun plač, oba iz družbe LeitnerLeitner d.o.o., ki analizirata učinke uvedbe razvojne kapice na neto dohodek zaposlenih in skupne stroške delodajalca.
V reviji tudi tokrat ne manjka dobrih prispevkov s področja EU novosti, domače in tuje sodne prakse. Torej berite nas in si v teh vročih dneh najdite res kakšno dobro senco.
Ob tem vas obveščamo, da bo naslednja dvojna poletna številka revije DFP zaradi dopustov naše ekipe izšla predvidoma do 5. avgusta 2026.
Vsem vam želimo prav lep sproščujoč dopust!
Doc dr. Darja Gregorčič Bernik
Odgovorna urednica DFP
P.S. Povzetki vseh člankov iz tokratne številke DFP so vam na voljo spodaj.
>> AKCIJA za nove naročnike DFP in e-arhiva vseh številk <<
Se želite sami prepričati o strokovni vrednosti vsebin v reviji DFP?
Pridobite si brezplačni ogledni izvod >>tukaj<<
ČLANKI IN VSEBINA
3 Uvodnik
4 DRR in prihodnost DDV nadzora: nova era davčne transparentnosti ali pretirane regulacije
Anja Novak Pungračič, mag. ekon. ved
Digital Reporting Requirements predstavljajo eno najpomembnejših sprememb sistema DDV v zadnjih desetletjih. Digitalizacija davčnega nadzora lahko pomembno prispeva k zmanjšanju goljufij, hitrejši izmenjavi informacij in učinkovitejšemu pobiranju davkov.
Vendar pa mora biti implementacija sistema uravnotežena. Učinkovitost davčnega nadzora ne sme prevladati nad temeljnimi načeli prava EU, kot so sorazmernost, pravna varnost, davčna nevtralnost in varstvo temeljnih pravic.
Uspeh reforme bo zato odvisen predvsem od tega, ali bo EU uspela vzpostaviti sistem, ki bo hkrati tehnološko učinkovit, pravno predvidljiv in administrativno vzdržen za gospodarstvo.
6 Predvideni učinki uvedbe razvojne kapice na neto dohodek zaposlenih in skupne stroške delodajalca
dr. Matic Čufar, Almina Džafić
Uvedba razvojne kapice po 6. a členu ZPSV pomeni sistemski odmik od proporcionalnega sistema prispevkov in jasno prerazporeditev bremen med delavcem, delodajalcem in socialnimi blagajnami. Iz prikazanih izračunov izhaja, da največje neposredne koristi ukrepa dosegajo delodajalci zaradi nižjih stroškov dela, medtem ko zaposleni pridobijo višji neto dohodek. Na drugi strani ukrep zmanjšuje prihodke sistemov socialne varnosti, pri čemer je del izpada nadomeščen z višjo dohodnino. Pri tem bo pomembna predvsem praktična uporaba 6. a člena ZPSV7. Ker je razvojna kapica določena na mesečni ravni, se njeni učinki ne bodo odražali zgolj pri zaposlenih z visokimi rednimi plačami, temveč tudi pri posameznikih, ki prag 7.500 EUR presežejo zaradi enkratnih izplačil (kot so nagrade, bonusi ali druga izredna izplačila).
9 Konkurenčni davčni okvir za kriptosredstva: ciprska reforma kot referenca za Slovenijo
Tomas Bedrač
Priložnost, ki je Slovenija ne bi smela zamuditi
Slovenija s predlagano 25-odstotno obdavčitvijo dobičkov iz odsvojitve kriptosredstev pridobiva večjo pravno jasnost, vendar v primerjavi s Ciprom, Hrvaško in Madžarsko tvega izgubo davčne konkurenčnosti. Ciprski model z 8-odstotno stopnjo ni rešitev, ki bi jo bilo treba neposredno kopirati, je pa pomemben signal, da države članice EU kriptosredstva vse bolj obravnavajo kot del širše razvojne in davčne strategije. Za Slovenijo bi bila zato primernejša razprava o zmernejši stopnji, na primer med 10 % in 15 %, ob hkratni ohranitvi prenosa izgub, jasni ureditvi stakinga, rudarjenja in posojanja ter učinkovitem izvajanju DAC8. Davčna konkurenčnost pri kriptosredstvih ne pomeni najnižje možne stopnje, temveč kombinacijo pravne varnosti, transparentnosti in dejanske ekonomske substance. Če Slovenija želi privabiti ne le kapital temveč tudi znanje, podjetja in visokokakovostne storitve, mora davčni okvir oblikovati pravočasno in ambiciozno.
15 Kako se obdavčuje plačilo hotela za vaše poslovne partnerje
Gabriela Firšt
Pri plačilu hotela, prevoza ali drugih stroškov za tujega izvajalca ali poslovnega partnerja je torej v danih primerih lahko ključno, ali gre za strošek, ki ga naročnik prevzame zaradi organizacije in izvedbe dogodka oziroma obiska poslovnega partnerja ali pa za dodatno korist tega posameznika. Če lahko posameznik odloča o izbiri oziroma izvedbi teh storitev, se lahko po trenutnem stališču FURS takšno plačilo šteje kot del njegovega dohodka, kar lahko vpliva tudi na obveznost družbe, ki je te stroške plačala. Zato je pomembno, da sta že pogodba in spremljajoča dokumentacija pripravljeni tako, da jasno izkazujeta, kdo je o storitvah odločal in zakaj so bile potrebne.
17 Standard zlorabe po členih 2. a ZDDPO-2 in 74(4) ZDavP-2 – 1. del
Mihael Pojbič
Razlaga četrtega odstavka 74. člena ZDavP-2 je jasna. Velja dvostopenjski objektivno-subjektivni test, ki je bil prevzet iz doktrine prepovedi zlorabe pravic po sodni praksi SEU, z dodatnim pojasnilom, da en posel ne more predstavljati zlorabe, razen če je del širšega konstrukta oz. sheme. Slednji element ne predstavlja »ločenega« elementa oz. dodatnega testa, temveč je logična posledica objektivnega testa – če je zakonodajalec za določen posel (katerega pravne in ekonomske posledice so predvidene z zakonom) določil obdavčitev, ga ni mogoče obdavčiti drugače, kot pa tako kot predvideva zakon (razen če je bil ta posel del širše sheme). V nadaljevanju se bomo lotili še splošnega protizaobidnega pravila iz 2. a člena ZDDPO-2 in ga primerjali z ugotovitvami iz predmetnega prispevka.
20 Blogi strokovnjakov:
Blog: DDV identifikacija v tujini – kdaj je potrebna in na kaj morajo biti davčni zavezanci pozorni
mag. Tanja Urbanija
DDV identifikacija v tujini je postala sestavni del mednarodnega poslovanja številnih slovenskih davčnih zavezancev. Čeprav se na prvi pogled zdi zgolj administrativna formalnost, lahko nepravočasna ali nepravilna DDV identifikacija povzroči pomembna davčna tveganja in dodatne stroške.
Ključ do uspešnega obvladovanja teh obveznosti je pravočasna analiza poslovnega modela, poznavanje pravil posamezne države in sodelovanje z ustreznimi strokovnjaki. Tako se lahko davčni zavezanci izognejo neprijetnim presenečenjem ter zagotovijo skladno in učinkovito poslovanje na mednarodnih trgih.
22 Davčno finančne novosti EU institucij:
Zvišanje ključnih obrestnih mer ECB
Dean Košar, LL.M.
Svet ECB je skladno z zavezo stabilizirati inflacijo v srednjeročnem obdobju na ciljni 2-odstotni ravni dne 11. junija 2026 sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zviša za 25 bazičnih točk. ECB pojasnjuje, da vojna na Bližnjem vzhodu ustvarja inflacijske pritiske, odločitev o zvišanju obrestnih mer pa je pravšnja tudi po več scenarijih, ki kažejo, kako bi se šok lahko razvijal in vplival na srednjeročne obete v euroobmočju.
24 Domača sodna praksa:
Ali je opomin pred davčno izvršbo nujen
Mihael Pojbič, mag. prava
Davčni organi v postopku davčne izvršbe niso dolžni voditi niti posebnega niti skrajšanega ugotovitvenega postopka. So pa dolžni davčnim zavezancem (dolžnikom) dati možnost izjave v smislu 9. člena ZUP glede okoliščin, o katerih se bo odločalo šele s sklepom o izvršbi (npr. način izterjave). Tipično bo to rešeno z opominom, opisom nameravanih ravnanj, in da se davčnemu zavezancu da možnost o tem izjasniti. Ne gre sicer za enako pravilo, kot ga je poznal ZDavP-1, ampak omogoča davčnemu zavezancu boljše informiranje o nameravanih dejanjih davčnega organa v okviru izvršbe.
26 Sodna praksa Sodišča EU:
Pravica do temeljnega bančnega računa in meje vpliva ameriških sankcij
dr. Janja Hojnik
Sodba v zadevi LH proti OTP banki potrjuje, da je dostop do temeljnega plačilnega računa pravica, ki jo zagotavlja pravo EU, zato morajo biti omejitve te pravice ozko razlagane. Uvrstitev posameznika na sankcijski seznam tretje države je lahko dejavnik tveganja, ne more pa sama po sebi upravičiti zavrnitve odprtja računa. Banke morajo opraviti individualno oceno tveganja in svoje odločitve utemeljiti na konkretnih okoliščinah primera. Sodba hkrati omejuje prakso avtomatičnega »de-riskinga« ter potrjuje, da o obsegu pravic posameznikov v EU odločajo pravila prava EU, ne pa enostranski sankcijski režimi tretjih držav, tudi kadar so to ZDA. Njena širša vrednost je zato v potrditvi avtonomije pravnega reda EU in načela sorazmernosti pri omejevanju dostopa do finančnih storitev.
30 Ne prezrite:
Robotek FURS: informativni pomočnik pod človeškim nadzorom
Miha Piber, Finančna uprava Republike Slovenije
Razprava o Robotku FURS odpira pomembno vprašanje: kako uporabljati umetno inteligenco v finančni upravi na način, ki uporabnikom koristi, zavezancem zagotavlja pravno varnost in ostaja organizacijsko obvladovan. V tem delu je mogoče pritrditi izhodišču, da umetna inteligenca v okolju finančne uprave ne sme biti uvedena brez omejitev, nadzora in odgovornosti.
Robotek FURS je zasnovan kot uradni informativni kanal ne kot sistem za odločanje. Njegova naloga je pomagati uporabniku pri osnovni orientaciji, dostopu do informacij, uporabi e-Davkov in razumevanju pogostih vprašanj. Pri tem deluje na podlagi vsebinske baze FURS, pod nadzorom trenerjev, z rednim spremljanjem odgovorov in z omejitvami pri zahtevnejših ali nejasnih vprašanjih.
Noben sistem umetne inteligence ni popoln. Zato bistveno vprašanje ni, ali je mogoče popolnoma izključiti vsako napako, temveč ali organ tveganja pozna, jih spremlja, zmanjšuje in dokumentira. Robotek FURS ob ustreznem nadzoru ni tveganje za pravno varnost, temveč lahko prispeva k bolj dostopnemu, enotnemu in sodobnemu informiranju zavezancev in drugih uporabnikov.
Skupno izhodišče razprave je zato lahko jasno: umetna inteligenca v finančni upravi je dopustna in koristna, če je omejena, nadzorovana, razumljivo predstavljena uporabnikom in povezana s človeško odgovornostjo. Pri Robotku FURS naj zato ostanejo v ospredju kakovost odgovorov, preglednost upravljanja, sorazmerno dokumentiranje in jasna meja med informativno pomočjo ter formalnim odločanjem organa.
34 Ne prezrite:
Pomembnejše novosti, objavljene v Uradnem listu RS za področje računovodstva, davkov in financ v gospodarstvu in na spletni strani Finančne uprave Republike Slovenije
(od 24. 5. 2026 do 22. 6. 2026)
Simona Štravs
43 Novice ZDSS
29. Kongres ZDSS prvič v okviru Davčno-finančne konference
Portorož, 8. in 9. oktober 2026 ~ prijave so odprte!
Vpis za novo generacijo davčnih strokovnjakov je odprt ~ Davčna šola ZDSS 2026/27
Strokovna ekskurzija članov ZDSS: Pravljična Istra ~ mesta ob dolini reke Mirne, 25. 9. 2026
