Ne prezrite: Robotek FURS informativni pomočnik pod človeškim nadzorom

Kaj prinašajo spremembe od leta 2026 dalje

Avtor: Miha Piber, Finančna uprava Republike Slovenije

Vir slike: Finančna uprava Republike Slovenije (29. 6. 2026)

Revija Davčno-finančna praksa, številka 6 – Letnik XXVII – junij 2026

Razprava o uporabi umetne inteligence v finančni upravi je potrebna. Davčno in carinsko področje nista okolji, kjer bi bilo dopustno nekritično eksperimentiranje s tehnologijo. Napačna ali nepopolna informacija lahko za zavezanca pomeni napačno ravnanje, zamujen rok, neizkoriščeno pravico ali dodatno finančno obremenitev.

Prav zato je pomembno, da se o Robotku FURS razpravlja stvarno: glede na njegovo dejansko vlogo, namen uporabe, arhitekturo, način upravljanja in varovalke. Namen tega prispevka ni zmanjševati pomena pravne varnosti. Nasprotno: pravna varnost, transparentnost, človeški nadzor in odgovorno upravljanje so nujni pogoji za vsako
resno digitalno storitev javnega organa.

Prispevek je odziv na razpravo o praktičnosti klepetalnika finančne uprave in meji pravne varnosti. Hkrati pa je tudi priložnost, da se širši strokovni javnosti bolj jasno predstavi, kaj Robotek FURS je, kaj ni, kako deluje in kako se njegovo delovanje nadzoruje.
Temeljno izhodišče je preprosto: Robotek FURS ni uveden zato, da bi nadomestil davčnega ali carinskega strokovnjaka, uradno osebo ali formalni postopek. Uveden je zato, da uporabnikom omogoči sodobnejši, hitrejši in dostopnejši prvi stik z informacijami s področja dela FURS. To razlikovanje je bistveno za razumevanje njegove uporabnosti in
njegovih omejitev.

Kaj Robotek FURS je in kaj ni

Robotek FURS ni sistem za odločanje. Ne odmerja davka, ne izdaja odločb, ne vodi davčnega ali carinskega postopka, ne izbira zavezancev za nadzor, ne sproža izvršbe in ne nadomešča uradne osebe. Prav tako nima dostopa do zalednih evidenc oziroma informacijskih sistemov
FURS in ni namenjen obdelavi varovanih davčnih ali drugih osebnih podatkov uporabnikov.

Njegova vloga je informativna in podporna. Uporabnikom pomaga pri pogostih vprašanjih glede davčne in carinske zakonodaje, pri osnovni orientaciji ter pri uporabi e-Davkov. Gre za digitalni informacijski kanal, ki dopolnjuje obstoječi sistem informiranja zavezancev in drugih uporabnikov, predvsem kontaktni center ne pa za avtomatiziran sistem oblastnega odločanja.

To razlikovanje je pomembno tudi z vidika pravne presoje. Akt o umetni inteligenci ne izhaja iz predpostavke, da je vsak sistem umetne inteligence visokotvegan že zato, ker ga uporablja javni organ. Odločilni sta funkcija sistema in njegov dejanski vpliv na pravice, obveznosti ali pravni položaj posameznika. Če bi sistem samostojno odločal o pravicah, obveznostih, nadzoru ali sankcijah, bi bila presoja bistveno drugačna. Robotek FURS pa deluje kot informativni pomočnik.

To seveda ne pomeni, da je informativni kanal brez odgovornosti. Prav nasprotno. Ker gre za kanal državnega organa, mora biti jasno omejen, nadzorovan in razumljivo predstavljen uporabnikom. Izraz »informativno « ne sme pomeniti »neurejeno« ali »brez nadzora«.
Pomeni pa, da je treba sistem presojati glede na njegovo dejansko funkcijo.

Robotek ni splošni klepetalnik

Robotka FURS se v razpravah o umetni inteligenci včasih primerja s splošnimi klepetalniki, kot je ChatGPT. Takšna primerjava je do neke mere razumljiva, ker gre v obeh primerih za uporabo jezikovnih modelov. Vendar pa ne sme zakriti bistvene razlike: Robotek FURS ni splošni
klepetalnik, temveč uradni informativni kanal FURS, ki deluje na podlagi vsebinske baze Finančne uprave, z uporabo pristopa RAG v zaprtem okolju in pod nadzorom usposobljenih trenerjev oziroma vsebinskih skrbnikov.

Robotek ne odgovarja iz odprtega in nedoločenega znanja splošnega jezikovnega modela. Bazo znanja predstavljajo vsebine Finančne uprave, zlasti vsebine na spletni strani FURS, ki so za namen klepetalnika vključene in prilagojene v sistemu RAG v okolju Chatbase. RAG oziroma retrieval-augmented generation pomeni, da sistem odgovor pripravlja na podlagi iskanja po določeni bazi znanja, ne zgolj na podlagi splošnega jezikovnega modela. Namen takšne zasnove je, da se uporabniku predstavijo preverjene, uradne in ažurirane vsebine FURS v razumljivejši pogovorni obliki.

Tudi pristop RAG ni čarobna rešitev. Če so viri nepopolni, premalo strukturirani, zastareli ali dvoumni, lahko nastanejo pomanjkljivi odgovori. Zato je pri takem sistemu ključno, da se ne zanaša samo na tehnologijo ampak tudi na stalno vsebinsko upravljanje, nadzor, testiranje
in izboljševanje baze znanja.

Prav zato Robotek FURS ni bil postavljen kot orodje, ki bi ga po uvedbi prepustili samodejnemu delovanju. Njegova uporabnost je neposredno povezana s človeškim nadzorom.

Človeški nadzor kot vsakodnevno operativno delo

Robotka FURS upravlja skupina 12 trenerjev oziroma vsebinskih skrbnikov. Šest se jih z Robotkom ukvarja pretežni del delovnega časa, dodatnih šest pa del svojega delovnega časa. Ta podatek je pomemben, ker kaže, da sistem ni le tehnična rešitev temveč upravljana
storitev.

Trenerji dnevno pregledujejo vzorce klepetov. Pri tem se posebej osredotočajo na …

Nadaljujte z branjem v reviji DFP …