Z vami je prva številka DFP v letu 2024!
Pred nami je težko obdobje priprave zaključnih računov in obračunov davka od dobička pravnih oseb. Posledično nam Ida Kavčič, davčna svetovalka ZDSS, opisuje spremembe pri obračunu davka od dohodka pravnih oseb in nam svetuje, da z oddajo obračuna počakamo do konca februarja, ko naj bi bil obrazec obračuna v celoti usklajen z zadnjimi zakonodajnimi novostmi. Simona Štravs, davčna svetovalka in častna članica ZDSS, v rubriki Ne prezrite opozarja na to, na kaj vse moramo biti davčni zavezanci, plačniki davkov, zavarovanci za prispevke za socialno varnost, v mesecu januarju in februarju 2024 še posebej pozorni. Kot vedno pa ne manjka tudi drugih zelo dobrih in koristnih prispevkov. Vzemite si torej čas za revijo, saj vam bo zagotovo tudi pomoč pri vašem vsakdanjem delu!
Doc. dr. Darja Gregorčič Bernik
Odgovorna urednica DFP
ČLANKI IN VSEBINA
3 Uvodnik
4 Pillar ll – Izračun domačega povrhnjega davka po ZMD
Aleksander Tepić
Predlog ZMD tako opredeljuje novo terminologijo, ki bo zahtevala podrobnejšo seznanitev zavezancev z obravnavano tematiko in definira metodologijo za izračun povrhnjega davka, ki se bistveno razlikuje od tiste, ki jo trenutno poznamo v okviru davka od dohodkov pravnih oseb. Nov sistem povrhnjega davka bo imel tako za zavezance, skupine v obsegu, ki ga določa Zakon, obsežne in strokovno zahtevne administrativne posledice.
6 Davčna obravnava zamudnih obresti v delovnem razmerju
Mihael Pojbič
Pri davčni obravnavi dohodkov iz delovnega razmerja je treba izhajati iz sistematike 35. in naslednjih členov ZDoh-2. Zamudne obresti iz naslova terjatev se posledično štejejo v davčno osnovo za namene obdavčitve z dohodnino. A tudi takrat kadar obstaja sodba oz. razlaga, ki v jasnih primerih kaže na nasprotno, jo je treba obravnavati po njeni vsebini in poskusiti ugotoviti razloge za takšno stališče. Zdi se, da je arhetip ravno zgoraj obravnavan sklep VDSS.
8 Obvladovanje finančnih tveganj – 5. del
dr. Jožko Peterlin
Vse odločitve so izpostavljene znanim in še neznanim dejavnikom tveganja. Od pristopa k obvladovanju dejavnikov tveganja pa je odvisno, kako veliko je operativno tveganje. Izkušnje učijo, daje smiselno v sistem vključiti povratno informacijo. Beleženje škodnih dogodkov je nujno, da sistem vodenja stalno izboljšujemo, oziroma prilagajamo spremenjenim razmeram v podjetju in okolju podjetja.
10 Uveljavljanje vračila davčnega odtegljaja v primerih zakonsko predvidenih izjem
Žanin Maloič
Postopki vračila davčnega odtegljaja v primerih, ko so sicer izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila davčnega odtegljaja po tretjem in petem odstavku 70. člena ZDDPO-2, so urejeni v 383. a in 262. členu ZDavP-2. Oba postopka predvidevata določene omejitve glede višine vračila davka in posebnosti glede načina uveljavljanja vračila, razlikujeta pa se tudi glede na upravičenca za vložitev zahtevka za vračilo davčnega odtegljaja. Glede na razdrobljeno zakonodajno ureditev postopkov vračila davčnega odtegljaja v takšnih primerih in (ne)jasnosti nekaterih zakonskih določb, ki to področje urejajo, se v praksi sicer pojavljajo določeni dvomi glede jasnosti, preglednosti in tudi ustreznosti trenutne ureditve tovrstnih postopkov, predvsem z vidika njegove učinkovitosti. Ti bodo podrobneje predstavljeni v naslednjem prispevku.
12 Rezidentski status za davčne namene po ZDoh-2 v primerjavi z mednarodno pogodbo
Natalija Kunstek
Torej, ali so pogoji za ugotavljanje rezidentskega statusa za davčne namene po ZDoh-2 v primerjavi s pogoji po mednarodnih pogodbah enaki? Bi sploh morali biti? ZDoh-2 v primerjavi s pogoji po mednarodnih pogodbah o izogibanju dvojnemu obdavčenju opredeljuje posameznika kot rezidenta že, če ima v Sloveniji uradno prijavljeno stalno bivališče. Mednarodne pogodbe oziroma Sporazumi govorijo o stalnem domu, torej je to lahko tudi dom brez prijavljenega uradnega stalnega bivališča. Pogoji niso enaki. Posledično, v kolikor posameznik v Sloveniji pozabi odjaviti stalno bivališče, mu Slovenija ne podeli nerezidentskega statusa za davčne namene, kljub temu da so pogoji po Sporazumu izpolnjeni. V kolikor zavezanec želi nerezidentski status za davčne namene po Sporazumu, mora izpeljati drug postopek. Bi lahko morda rekli, da Slovenija s tem, ko nima usklajene zakonodaje z mednarodno pogodbo, ne spoštuje mednarodnega prava? Gre namreč za dva različna postopka za ugotavljanje iste zadeve – nerezidentskega statusa za davčne namene, mar ne? Gre sicer tudi za dve različni pravni podlagi: ZDoh-2 in mednarodno pogodbo. Bi torej morali biti usklajeni?
14 Blog: Sestava obračuna davka od dohodka pravnih oseb za leto 2023
Ida Kavčič
Ugotovimo lahko, da spremembe v obračunu davka od dohodka pravnih oseb za leto 2023 ne izvirajo iz spremembe Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, ampak iz drugih zakonov oz. sprememb zakonov, navedenih v predhodnem tekstu. Na portalu e-davki obrazec obračuna DDPO še ni v celoti usklajen z novim pravilnikom, tako da še ni primeren za oddajo. Po ustnem pojasnilu FURS bo obračun DDPO usklajen s pravilnikom in primeren za oddajo do konca meseca februarja.
16 Blog: Potencialna nejasnost olajšave za zaposlovanje v skladu z ZDDPO-2
Natalija Kunstek
Izhajajoč iz navedenega, je torej ključno, da je materialni predpis z vidika nomotehničnih pravil dovolj jasen, kar pa dikcija 55. b člena ZDDPO-2 kot opredeljeno zgoraj, najverjetneje ni.
17 Davčno finančne novosti EU institucij: Belgija prevzela predsedovanje Svetu EU
Dean Košar, LL.M.
18 Domača sodna praksa: Dolžnost zagotovitve učinkovitega sodelovanja v postopku pred sodiščem
Mihael Pojbič
Zdi se, da obravnavi sklep VSRS ne prinaša nobene pomembne novosti. Sporočilnost je seveda pomembna (tj. da se tožnikom oz. zavezancem v okviru sodnega postopka mora zagotoviti učinkovita pravica do izjave), ampak je v konkretnem primeru šlo za vprašanje pravilnosti neupoštevanja dokaznih predlogov zaradi (ne) pravilnega substanciranja dokaznih predlogov. Kot je poudarilo VSRS, pa je takšna zavrnitev predlaganega dopustna le, če je stranka o tej pomanjkljivosti predhodno seznanjena in jo ima možnost odpraviti.
20 Sodna praksa Sodišča EU: Socialna pomoč za mater delavca iz druge države članice EU
dr. Janja Hojnik
Sodba pomeni pomembno dopolnitev obstoječe sodne prakse glede socialnih pravic državljanov EU v drugih državah članicah. Dosedanja sodna praksa se je pretežno osredotočala na pravice otrok delavcev v drugih državah članicah. Predmetna zadeva pa osvetljuje položaj njihovih staršev. Ob tem je zadeva zanimiva tudi zato, ker je hči matere, ki je prosila za socialno dajatev, po več letih dela na Irskem tam dobila irsko državljanstvo, zato se je postavilo vprašanje, ali se pravila o svobodi gibanja delavcev sploh uporabijo, upoštevajoč, da je šlo za njeno domačo državo članico.
22 Iz zgodovine davkov in računovodstva: Davčno svetovanje v letu 1935 – se poročiti ali raje ne
mag. Dejan Petkovič
Kaj drugega reči o tem davku v prvi polovici preteklega stoletja, kot to, da so bili moški, kot kaže, res pod kar hudim davčnim pritiskom. Upamo lahko, da kakšnemu gospodu predvojna oblast ni očitala navidezne poroke v smeri davčnega izogibanja. Ker ima vsaka davčna oblika v ozadju svoj zakaj, in zato je najbrž oblast že zaznala (narodni) problem in zato tudi skozi davke motivirala poroke oz. kaznovala tiste trmaste gospode, ki se niso poročili. Davčna lestvica pa kaže, da je zakonodajalec vedno bolj obupal nad samci, čim starejši so bili. Obdavčitev je namreč bila skozi leta starosti vedno nižja.
23 Ne prezrite: Na kaj biti pozoren v mesecu januarju 2024
Simona Štravs
Zaključno misel tokrat namenjamo plačnikom davka. Mesec februar 2024 bo mesec obračuna plač in drugih prejemkov fizičnih oseb, ki nas bo pri svojem delu najbolj obremenjeval in želimo vam čim manj stresnih situacij.
33 Novice ZDSS: Mesečno izobraževanje ZDSS, 21. 2. 2024 Obračun davka od dohodka pravnih oseb za leto 2023 – specifični primeri iz prakse
Matej Drenik, član UO ZDSS
