V tokratni februarski številki DFP še vedno osrednjo vlogo namenjamo pripravi obračunov davka od dohodka pravnih oseb (ODDPO) ter zakonodajnim spremembam, ki se nanašajo na to področje.Tako nam Mihael Pojbič, mag. prava iz Odvetniške pisarne Jadek & Pensa d. o. o. predstavlja svojo analizo novosti ODDPO za 2023. Nadalje nam Dean Košar, LL. M., davčni svetovalec ZDSS, na kratko opisuje novelo Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2T.
Simona Štravs, častna članica ZDSS, nas v rubriki Ne prezrite v svojem članku opozarja na nove obvezne sestavine pogodbe o zaposlitvi v povezavi z zadnjimi spremembami novele Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1D). Anja Obreza, odvetnica in preizkušena davčnica, iz Odvetniške pisarne Ulčar & partnerji d. o. o pa se je v svojem članku lotila obravnave posebne davčne osnove za napotene delavce v luči novejše sodne prakse.
Mihael Pojbič, mag. prava nam nadalje (v rubriki Domača sodna praksa) opisuje tudi zanimivo odločbo USRS, št. U-I-216/20-16 z dne 18. 1. 2024, kjer je sodišče poudarilo pomen sodelovalne dolžnosti davčnih zavezancev, s katero (vsaj deloma) upravičuje tudi poseg v pravico do izjave. Mag. Dejan Petkovič, davčni svetovalec ZDSS, pa nadaljuje s serijo svojih zanimivih zgodovinskih tematik, in sicer tokrat opisuje pomen neposrednega angažiranja države v fazi depresije gospodarstva. To pa je možno le ob ustrezni fiskalni politiki.
Vzemite si torej čas za revijo Davčno-finančna praksa in jo berite!
Doc. dr. Darja Gregorčič Bernik
Odgovorna urednica DFP
>> AKCIJA za nove naročnike <<
ČLANKI IN VSEBINA
3 Uvodnik
4 Posebna davčna osnova za napotene delavce v luči novejše sodne prakse – 1. del
Anja Obreza
Novejša sodna praksa UPRS je zavrnila uveljavljeno interpretacijo FURS in MF, da napotitev za krajši delovni čas
oz. vsakršno delo v matični državi apriorno prekine napotitev za namene uporabe posebne davčne osnove
po 45. a členu ZDoh-2. S tem se odpira možnost priznavanja posebne davčne osnove za primere napotitev za
krajši delovni čas oz. sočasnih napotitev v več držav hkrati ob ustreznem upoštevanju dejanskih, vsebinskih in
stroškovnih vidikov konkretnega primera.
6 Kdaj se šteje, da je izpolnjen »zaposlitveni« pogoj pri »normirancih«
Natalija Kunstek
Izhajajoč iz navedenega gre zaključiti, da oba zavezanca, tako tisti ki dela 7 ur na dan 12 mesecev v letu in tisti, ki
dela 8 ur na dan 9 mesecev v letu, izpolnjujeta tako imenovani »zaposlitveni pogoj«. Materialni predpis (ZDoh-2)
je namreč v tem delu jasen, zavezanec izpolnjuje zaposlitveni pogoj, ko je zaposlen za polni delovni čas neprekinjeno
9 mesecev. Tudi samozaposleni, ki je samozaposlen za 7 ur na dan v davčnem obdobju, je zaposlen
neprekinjeno, prav tako pa izpolnjuje pogoj zaposlenosti za polni delovni čas 9 mesecev v predmetnem davčnem
obdobju, na katerega se dikcija nanaša. Dikcija se namreč nanaša na davčno obdobje enega leta. Razlaga
davčnega organa, da v tem primeru pogoji niso izpolnjeni, posega v razlago materialnega predpisa in spreminja
njegovo določbo, kar 13. člen Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) davčnemu organu trenutno ne omogoča.
Hkrati pa gre za kršenje 14. člena Ustave, saj gre, v kolikor je potrebno stališče davčnega organa spoštovati,
za evidentno neenakopravno obravnavo zavezancev. Torej, na podlagi veljavnih dikcij 48. člena ZDoh-2, 14.
člena Ustave RS in 13. člena ZDavP-2 bi moralo biti obema zavezancema omogočeno obračunati dohodnino
po drugi alineji tretjega odstavka 48. člena ZDoh-2 (prihodki do 100.000 EUR in 1 zaposleni).
7 Operativno tveganje
dr. Jožko Peterlin
Iz primera se vidi, da je posel lahko sklenjen strokovno ustrezno, ne odraža pa dejansko resničnega finančnega
stanja družbe, ker je napačno pripoznan in prevrednotovan. Družba ni imela določenih/zapisanih pravil sklepanja
posla in so delali po strokovnih nasvetih banke.
9 Analiza novosti obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za 2023
Mihael Pojbič, mag. prava.
Čeprav se zdi, da so spremembe glavnega obrazca včasih minorne in zgolj posledica sprememb davčne materialne
(in deloma postopkovne) zakonodaje, je venomer treba preveriti in razumeti, kaj je temelj posamezne
postavke. To je še najbolj razvidno glede zgornjih izvajanj o olajšavah po ZSRR-2. Izhodiščno breme, da so davčnopravni
obrazci jasni in skladni z zakonodajo je sicer na zakonodajalcu, a obenem je dolžnost jasne razlage
tudi na izvršilno upravni veji oblasti (konkretno ministrstvu), da morebitne nejasnosti oz. problematičnosti uvidi
vnaprej in jih naslovi. Morebiti je v situacijah, ko je podlaga za postavko obrazca nejasna, da se jo tudi jasneje
obravnava oz. obrazloži.
12 Novela Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb –ZDDPO – 2T
Dean Košar, LL.M.
Že v dosedanji praksi je presoja o tem, ali ima nerezident poslovno enoto v Sloveniji, zapletena. Z novelo ZDDPO-2T
se postavlja še več vprašanj, kot npr. razlaga pojma »igrati glavno vlogo pri sklepanju pogodb«. Še bolj pride
do izraza pravilo pripravljalne ali pomožne aktivnosti, saj je po novem lahko že samo skladišče poslovna enota
nerezidenta. Še naprej bo torej ključno dobro razumevanje smernic in pojasnil OECD, ki jih pri svojem delu
upošteva tudi FURS. Sprememba trajanja gradbišča (odslej 6 mesecev) verjetno v praksi ne bo tako pomembna,
ker velika večina konvencij o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki jih je sklenila Slovenija, določa 12-mesečno obdobje.
Novo pravilo o omejevanju priznavanja obresti bi lahko sicer odpravilo pravilo tanke kapitalizacije (32. člen
ZDDPO-2), pa se zakonodajalec za to ni odločil. Zato bodo zavezanci odslej morali upoštevati tri pravila – novo
EBITDA pravilo, tanko kapitalizacijo in priznano obrestno mero (POM). Velja sicer poudariti, da se novo pravilo
uporabi tako za presežne stroške izposojanja iz poslov med povezanim kot tudi nepovezanimi osebami (npr.
kredit od banke). Po drugi strani pa so izvzeti zavezanci, ki niso del mednarodne skupine (»samostojni zavezanci
«). Za vse preostale pa veljajo relativno visoki pragi – tj. 30 % EBITDA oz. 1 mio EUR.
Nenazadnje gre ponovno za retroaktivno uporaba zakona, saj novela ZDDPO-2 velja od 10. 2. 2024, uporablja
pa se za davčna obdobja od 1. 1. 2024. Na to je sicer opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba, ki jo zakonodajalec
ni upošteval.
14 Blog: Ali bi obveznost oddajanja trimesečnega DDV-O lahko bila opcijska
Natalija Kunstek
Torej, v kolikor bi zavezanci imeli možnost izbire mesečnega obračuna za DDV tudi v primerih, ko so sedaj obligirani
oddajati trimesečne obračune, bi verjetno imeli manj izzivov z izpolnjevanjem svojih obveznosti, davčni
organ pa manj izzivov z izterjavo neplačanih davčnih obveznosti s strani zavezancev.
15 Davčno finančne novosti EU institucij:
V pričakovanju strožjih pravil na področju preprečevanja pranja denarja
Dean Košar, LL.M.
17 Domača sodna praksa: Sodelovalna dolžnost in skladnost 98. člena ZDoh-2 z Ustavo
Mihael Pojbič, mag. prava.
USRS ni ugotovilo neskladja tretje povedi drugega odstavka 98. člena ZDoh-2. Zdi se, da je bila problematika
navedenega člena razdelana. Bolj kot karkoli drugega se skozi preteklo sodno prakso vedno bolj poudarja in
pride do izraza sodelovalna dolžnost davčnih zavezancev – dolžnost, s katero se tudi (vsaj deloma) upravičuje
poseg v pravico do izjave.
19 Sodna praksa Sodišča EU: Goljufije na področju DDV – fiktivni računi
dr. Janja Hojnik
Sodišče EU je torej sklenilo, da DDV ne more plačati navidezni izdajatelj ponarejenega računa, če ravna v dobri
veri in je davčnemu organu znana identiteta osebe, ki je dejansko izdala račun. V takem primeru je ta oseba
dolžna plačati DDV. Drugačna razlaga bi bila v nasprotju s ciljem direktive o DDV, ki je preprečiti goljufije in
preprečiti posameznikom, da bi se goljufivo zanašali na pravila prava EU.
Da bi se štelo, da je ravnal v dobri veri, mora delodajalec dokazati, da je ravnal s potrebno skrbnostjo, ki je
razumno potrebna za spremljanje ravnanja svojega zaposlenega in s tem preprečil, da bi se njegovi podatki
uporabili za objavo lažnih podatkov. Če takega dokaza ni, se šteje, da je delodajalec dolžan plačati DDV, naveden
na lažnih računih. Davčni organ ali nacionalno sodišče mora glede na vse upoštevne dejavnike oceniti, ali
je delodajalec ravnal s potrebno skrbnostjo.
21 Iz zgodovine davkov in računovodstva: Keynes in njegova fiskalna politika v depresiji
mag. Dejan Petkovič
Keynes naj bi na enem izmed svojih znamenitih predavanjih na temo ekonomske depresije zbranim celo slikovito
predlagal: brezposelne pošljite na plaže in naj kopljejo luknje in naj jih potem zakopljejo (mislil je figurativno na
popolnoma brezciljno delo), vendar jim za to dobro plačajte. Brezposelni bodo pričeli trošiti, denar bo prišel v obtok.
Neposredno angažiranje države v fazi depresije gospodarstva je možno le ob ustrezni fiskalni politiki. Fiskalna
politika je torej tista, ki bo uporabna v depresiji in ne monetarna politika (tako je bil zasnovan tudi ameriški
New Deal). Proračunski suficit, ki se bo ustvaril kasneje v fazi prosperitete, bo na eni strani koriščen za odplačevanje
dolgov, z druge strani pa predstavlja rezervo za ponovno državno intervencijo na strani efektivnega povpraševanja.
23 Ne prezrite: Spremembe ZDR-1D: Opozorila za delodajalce – pogodba o zaposlitvi
Simona Štravs
Zaključna misel je to pot namenjena delodajalcem. Iz navedenih določb ZDR-1D velja opozorilo, da v izogib
kršitvam na delovno pravnem področju, ki lahko »veliko stanejo – globe za prekršek«, upoštevajo spremembe
določil, ki zahtevajo obvezne določbe v pogodbah o zaposlitvi. Uniformirani obrazci, ki so še vedno v prodaji,
niso več primerni, pa še ti niso vedno izpolnjeni pravilno.
