Blog o davkihCategory: dr. Darja Gregorčič Bernik TAX FORUM BLOGObdavčitev virtualnih valut – predlog Vlade Republike Slovenije 3 2022
Admin Zdss P Staff asked 2 years ago

V predlogu zakona pa je predlagatelj zakona zapisal, da je namen zakona vplivati na prostovoljno izpolnjevanje davčnih obveznosti iz tega namena.

Zavezanec po predlogu naj bi sam izračunal davek od seštevka unovčevanja virtualne valute v koledarskem letu v davčnem obračunu (najpozneje do 28.februarja tekočega leta za preteklo leto). Namreč dokler ne bodo na mednarodni ravni sprejete rešitve glede izmenjave informacij o virtualnih valutah za davčne namene( in s tem posredno obveznost poročanja oziroma dostave teh informacij davčnemu organu), natančnejši podatki o obsegu trgovanja niso na voljo.

Poleg tega je problem v opredelitvi virtualne valute, ki je v 48. tč. 3. člena ZPPDFT-1 (Uradni list RS, št. 68/16) opredeljena kot digitalna oblika vrednosti, ki je ne izda ali jamči zanjo niti centralna banka niti javni organ in ki ni nujno vezana na zakonito uvedeno valuto in je brez pravnega statusa valute ali denarnega sredstva, ampak jo fizične osebe sprejemajo kot sredstvo menjave, ki se lahko elekronsko prenaša, shranjuje in izmenjuje.

Definicija sicer temelji na Direktivi AML (Direktiva EU, št. 2018/843 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive EU št. 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma ter o spremembi direktiv 2009/138/ES in 2013/36/EU), vendar je rešitev glede pridobivanja informacij za ustrezno davčno obravnavo še v pripravi v okviru Direktive o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja (angl. DAC) in Enotnega standarda poročanja (angl. CRS). Nekateri teoretiki govorijo o tem, da bi virtualne valute morali obravnavati primerljivo z ostalimi denarnimi valutami. ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………..nadaljevanje b blogi.   dr. Darja Gregorčič Bernik

 

Dostop do bloga je dovoljen članom ZDSS, ki se logirajo v portal. 

2 Answers
Admin Zdss P Staff answered 2 years ago

Dobra povezava: Predlog Zakona o davku na virtualne valute

 

CELOTNO BESEDILO

Na splošno je uvedbo obveznosti plačevanja davka od zaslužkov iz naslova virtualnih valut za pozdraviti, saj bi iz vidika proračuna RS lahko zapolnili vrzel, ki jo ustvarjajo zaslužki iz tovrstnih nelegalnih poslov. Problem pa je predvsem v tem, od katere osnove naj se davek odmeri in kako bo davčni organ lahko višino odmerjenega davka preveril.

V predlogu zakona pa je predlagatelj zakona lepo zapisal, da je namen zakona vplivati na prostovoljno izpolnjevanje davčnih obveznosti iz tega namena. Zavezanec po predlogu naj bi sam izračunal davek od seštevka unovčevanja virtualne valute v koledarskem letu v davčnem obračunu (najpozneje do 28.februarja tekočega leta za preteklo leto). Namreč dokler ne bodo na mednarodni ravni sprejete rešitve glede izmenjave informacij o virtualnih valutah za davčne namene( in s tem posredno obveznost poročanja oziroma dostave teh informacij davčnemu organu), natančnejši podatki o obsegu trgovanja niso na voljo.

Poleg tega je problem v opredelitvi virtualne valute, ki je v 48. tč. 3. člena ZPPDFT-1 (Uradni list RS, št. 68/16) opredeljena kot digitalna oblika vrednosti, ki je ne izda ali jamči zanjo niti centralna banka niti javni organ in ki ni nujno vezana na zakonito uvedeno valuto in je brez pravnega statusa valute ali denarnega sredstva, ampak jo fizične osebe sprejemajo kot sredstvo menjave, ki se lahko elekronsko prenaša, shranjuje in izmenjuje. Definicija sicer temelji na Direktivi AML (Direktiva EU, št. 2018/843 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive EU št. 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma ter o spremembi direktiv 2009/138/ES in 2013/36/EU), vendar je rešitev glede pridobivanja informacij za ustrezno davčno obravnavo še v pripravi v okviru Direktive o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja (angl. DAC) in Enotnega standarda poročanja (angl. CRS). Nekateri teoretiki govorijo o tem, da bi virtualne valute morali obravnavati primerljivo z ostalimi denarnimi valutami.

Poleg tega, da področje in sama definicija virtualne valute v EU še nista pravno urejena, je problem tudi ta, da predlog zakona uvaja obveznost plačevanja davka od vrednosti unovčenih virtualnih valut. Za unovčenje virtualne valute pa naj bi štela: a) menjava virtualne valute za Fiat valuto, pri čemer se šteje, da je dohodek prejet, ko je izplačan zavezancu za davek ali je kako drugače dan na razpolago zavezancu; b) nakup blaga, storitev ali drugega premoženja z virtualno valuto.

Pri tem predlagatelj zakona misli pri menjavi virtualne valute za Fiat valuto, da je dohodek prejet oz. dan na razpolago. Temu pa velikokrat ni tako, saj mora lastnik takšne Fiat valute (npr. EUR/USD) primeroma še plačati provizijo, da lahko prenese ta sredstva na svoj TRR račun in šele tako pridobi s tem možnost, da lahko s takšno valuto tudi dejansko plačuje. Dostikrat lastnik takšno valuto lahko zopet zamenja v drugo virtualno valuto in ob menjavi pride do morebitne izgube in potemtakem z Fiat valuto sploh ni razpoalgal oz.  je razpolagal z njo le kratek čas. Teh menjav lahko lastnik/zavezanec opravi več in končno utrpi tudi izgubo. V kolikor se menjave opravljajo sistemsko (s pomočjo nekih vmesnikov) do sprostitve sredstev sploh ne pride oz. pride komaj po določenem obdobju, ko se zavezanec zanjo odloči.

Predlagatelj je sicer predvidel, da v koliko je zavezanec ustvaril izgubo, da mora to izgubo, katero prikaže v davčnem obračunu, davčnemu organu tudi dokazati. Kako pa bo to dokazal, v kolikro mu je bil primeroma denar ukraden iz Fiat denarnice in je bila denarnica s strani »heckerjev« izbrisana? Ali pa se vidi stanje sredstev v Fiat vrednosti in zadnji prenos sredstev (ki je bil izveden s pomočjo heckerjev) ni viden. Potemtakem bi zavezanec še naj razpolagal s Fiat sredstvi, a stanje njegovih sredstev je padlo dejansko na nič, a tega ni videti, ker zadnja transakcija ni razvidna oz. mu je dostop do denarnice neomogočen. Velikokrat se trguje preko tujih platform, ki v EU niso regulirane, in zavezanci nimajo potemtakem nobene zaščite. Platforme velikokrat delujejo preko davčnih oaz in lahko se zgodi, da pride tudi izbrisa oz. nedelujoče platforme, kjer se izbrišejo vse sledi. Torej veliko je prevar, nelegalnih poslov, ki jih je težko prikazati.
 
Posledično je za ugotoviti, da je morebiti malce preuranjeno obdavčiti nekaj, kar v EU še ni regulirano, saj je veliko možnosti za zlorabe, ki se jih nato (in posledično izgube pri verižni menjavi valut) ne da dokazati. V tem primeru pravna varnost zavezancem zagotovo ni zagotovljena.  Po drugi strani pa se predvideva, da zavezanec davka naj ne bi plačeval, v kolikor skupen znesek unovčevanja virtualne valute v koledarskem letu ne presega 10.000 EUR. Zakaj bi potemtakem zavezanec moral prijaviti »dobiček od unovčevanja virtualne valute«, če skupen znesek ne bi presegel 10.000 EUR, saj kako bi končno pojasnil, da je utrpel izgubo, ki jo je preko verige izvedenih transakcij (v t.i. Blockchain verigi) že tako težko dokazati, kaj šele, ko zavezanec uporablja več denarnic za menjavo in morebiti utrpi še škodo, ki so mu jo s krajo valute povzročili »heckerji«.

Po drugi strani pa kot fizična oseba po ZPPDFT-1 sploh nima možnosti prijave zlorabe (oz. suma pranja denarja, s katerim se je tekom menjave kripto-valut oz. tekom trgovanja s kripto-valutami srečala)  in lahko to izvede le preko poslovne banke, ki pa prijave v praksi običajno prav tako ne izvede, dokler ne prejme policijskega zapisnika o morebitni zlorabi oz. kraji. Zaradi kompleksnosti transakcij pa lahko traja to kar nekaj časa, da policst/kriminalist zapisnik spoh sestavi.

Derganc ggftax Staff answered 2 years ago

MOJ KOMNETAR: mag. Franc Derganc

Obdavčevanje virtualnih valut v luči »davčne konkurenčnosti« naše države

Iz materialij slovenskega predloga Zakona  davku od virtualnih valut izhaja, da se naj bi slovenska ureditev zgledovala pri obdavčitvi dohodkov iz naslova transakcij t.i. virtualnih valut, po avstrijski ureditvi, kjer je določeno:

  1. Kdaj gre za t.i. dejavnost pri »ukvarjanju« z virtualnimi valutami in kdaj gre za t.i. običajno aktivnost posameznika,
  2. Da niso obdavčeni dobički posamezznika do 400 EUR/letno, sicer velja stopnja obdavčitve od 27,5 do 55%.

Slovenska ureditev nikjer natančno ne pojasni, kako je obdavčeno premoženje iz naslova virtualnih valut (premično premoženje), predvsem z vidika obdavčitve daril t.i. virtualnih valut. Seveda je zakon, ki ureja oprostitev plačila davka med t.i. prvim kolenom, zastarela in nelogična. Nelogičnost se pokaže še posebej v primeru virtualnih valut, kjer gre lahko za visoke zneske in kjer poreklo »premoženja«, praktično ni mogoče preveriti.
Če ostanemo pri problematiki obdavčitve t.i. dohodkov pri virtualnih valutah, ni mogoče spregledati opozoril Komisije EU, ki virtualne valute omenja, primarno v povezavi z EU zakonodajo na področju preprečevanja pranja denarja.
Če upoštevamo navedeno dejstvo in določila 41. člena Listine EU, ki ureja t.i. dobro upravo, potem je jasno, da mora država Slovenija uvesti vse varovalke (tudi v davčno zakonodajo), s katerimi bi  jasno razmejila tveganja v povezavi s pranjem denarja preko t.i. virtualnih valut. Ne smemo pozabiti tudi, da organiziran kriminal pogosto uporablja t.i. »virtualne mule«, tudi za pranje denarja.
Kaj določa slovenska zakonodaja, ugodneje (z vidika pranja denarja za pralce denarja), kot to določa avstrijska zakonodaja? In zakaj je ureditev, kot jo predlaga Slovenija, nevarna za celotno družbo?

Po sloveniski ureditvi znaša oprostitev plačila dohodnine (za osebe, ki ne izvajajo dejavnost) od vnovčitve virtualnih valut pri znesku 15.000 EUR/letno (v Avstriji samo 400 EUR letno).
V Avstriji znaša stopnja davka do 55%, v Slovenij samo 10% od vnovčenega zneska,.

Če bi slovenski rezident želel plačilo davka po t.i. posebni oz. alternativni ureditvi (10 člen, ki napotuje na t.i. obdavčitev kapitalskih dobičkov), potem zanj ne velja oprostitev za promete do 15.000 EUR, hkrati pa bi plačal davek po stopnji 20%. V Avstriji bi v podobnem primeru plačal davek po stopnji 27,5%.

Davčna konkurenčnost ?

Po spremembi zakona, ki sprva ni predvidel možnosti obdavčitve po načelu kapitalskih dobičkov, velja, da slovenska ureditev ne odstopa od ureditve v Avstriji, seveda pa ni mogoče iz predloga zakona dobiti jasno utemeljitev, zakaj smo izbrali mejo za obdavčitev v višini 15.000 EUR.

Navedena meja namreč mora biti utemeljena v Ustavi RS oz. v načelu enakosti pred zakonom. Zakaj imamo torej splošno olajšavo v višini 4500 EUR, če pa se ukvarjamo z virtualnimi valutami (četudi ne v okviru dejavnosti), pa nam država oprosti celih 15.000 EUR?

Drugo vprašanje, ki se pojavi je povezano z ureditvijo t.i. normiranih SPP-jev. Tudi na področju virtualnih valut, namreč obstaja možnost, da smo obdavčeni zgolj v višini 4%. Zakaj torej zakon, če pa vemo, da se večina dejavnosti t.i. virtualnih valut, izvaja preko organiziranega trga oz. preko dejavnosti. Ki pa v Sloveniji meji že na t.i. davčno oazo.

Tretje vprašanje, povezano z obdavčitvijo valut pa je povezano z nepovezanostjo politik na področju obdavčitve in preprečevanja pranja denarja. Ali resnično menimo, da je kazniva dejanja dopustno obdavčevati ? Ni. Organi pregona morajo začeti delovati in konfiskirati virtualne valute, za katerimi se skriva »umazan« denar.

Četrto vprašanje, ki jke ključno pa ostaja neodgovorjeno. Lobistično (zakaj v materialiah ni jasno določenih oseb, ki so zakon predlagale in ga tudi poslale v proceduro s ciljem preverit prave namene predlagateljev.-….) spreminjanje in sprejemanje davčne zakonodaje.

41. člen Listine EU o temeljnih pravicah, pri nas očitno, ne velja. Predlagani zakon je namreč del t.i. EU zakonodaje (glej napore KOMISIJE EU na področju preprečevanja pranja denarja), kar pomeni, da je Republika Slovenija dolžna transparentno, zakonito sprejemati in izvajati EU zakonodajo. Ali smo dovolj jasno opredelili:

  1. Kaj sploh je virtualna valuta (iz zakona to ne izhaja). Ločiti je namreč virtualne valute (BITCOIN in druge necentralizirane valute / centralizirane virtualne valute) od tehnologije BLOCK CHAIN, kjer pa se tudi pojavljajo KUPONI (ki jh lahko zamenjamo za virtualne valute – pa to niso).
  2. Na kakšen način lahko oseba, ki ga izkoristi kriminal za svoja početja, sporoči svojo težavo pristojnim organom in kako bo organ zavaroval navedene osebe.
  3. Kako bo država spremljala razvoj t.i. virtualnih valut, saj je znano, da 98% virtualnih IPO-jev (ki naj bi delovali v t.i. block chain tehnologiji), predstavlja goljufijo (glej dokumentarec na RTV SLOP z dne 14.3.2022). Ločiti je potrebno centralizirano in decentralizirano izdajo virtualnih valut. Pri centralizirani izdaji, ne gre za t.i. pravo virtualno valuto, četudi gre za block chain tehnologijo.
  4. Kako bo država zaščitila državljane R Slovenije, kot to določa Listina EU o temeljnih opravicah (dobra uprava).

SKLEP: Ker zakon nima odgovorov na zgornja vprašanja, ga odločevalci ne bi smeli sploh obravnavati, kaj šele sprejeti. Če bi, seveda uporabili določila Listine EU o temeljnih pravicah, ki je namenjena zaščiti državljanov EU.  Obdavčitev pa je vedno lahko povezana zgolj z legalnimi dejavnostmi in ne z dejavnostmi, ki so v Kazenskem zakoniku, prepovedane.
Če bi virtualne valute oz. obdavčevanje le-teh želeli resnično pravilno urediti, bi morali najprej razmejiti kdaj gre pri t.i. virtualnih valutah za:

  1. PREMOŽENJE (BITCOIN je brez dvoma premoženje, ki bi ga lahko obdavčevali že na podlagi posedovanja) in
  2. kdaj gre za DOHODKE iz naslova virtualnih valut. Na tem področju bi morali jasno razmejiti, kdaj gre za virtualne valute z obljubljenimi poslovnimi procesi in kdaj gre za nakup virtualne valute brez poslovnih procesov (klasične »ponzijeve« sheme).

Hkrati pa bi morali doseči, da plačniki davkov sporočajo FURS-u vse nakupe in prodaje (razen če gre za centralizirano izdajo virtualnih valut).
Zavedati se je namreč potrebno, da gre tako pri premoženju, kot pri dohodkih za transakcije, ki so primarno povezane s t.i. nelegalno dejavnostjo. To pomeni, da bi morali preprostim ljudem jasno povedati, da sicer lahko investirajo svoj denar v »novo tehnologijo« ali v  »ponzijeve« sheme, da pa morajo biti vse transakcije, predhodno (pred investiranjem) sporočene davčnemu organu (vse transakcije ali pa vsaj začetek »investiranja«) s ciljem, da se prepreči t.i. pranje denarja.
FURS bi lahko, na tej osnovi, sam izdajal odločbe, za kar pa bi bilo potrebno zakon prilagoditi navedeni možnosti.

DEBIROKRATIZIRAJMO DAVČNE POSTOPKE   +  ZAGOTOVIMO PRAVNO VARNOST NAŠIM DRŽAVLJANOM

PRILOGA: II. Avstrijska ureditev – gradivo MF oz. obrazložitev zakona

5.4. Avstrija[1]

Virtualne valute so definirane kot digitalna oblika vrednosti, ki je ne izda ali jamči zanjo niti centralna banka niti javni organ in ki ni nujno vezana na zakonito uvedeno valuto in je brez pravnega statusa valute ali denarnega sredstva, ampak jo fizične ali pravne osebe sprejemajo kot sredstvo menjave, ki se lahko elektronsko prenaša, shranjuje in izmenjuje. Kar je v bistvu definicija iz 5. evropske direktive o preprečevanju pranja denarja.

Obdavčujejo se dohodki, ki so doseženi pri odsvojitvi virtualnih valut, pri čemer se kot odsvojitev šteje
menjava virtualne valute za katerokoli fiat valuto ali drugo virtualno valuto ter nakup blaga ali storitev z virtualno valuto.

Skladno z avstrijskim zakonom o dohodnini se dohodek, ki izvira iz trgovanja ali poslovanja, ki ga posameznik opravlja z namenom doseganja dobička, lahko opredeli kot dohodek iz opravljanja iz dejavnosti. Tako lahko gre tudi v primeru tovrstnega trgovanja z virtualnimi valutami za opravljanje dejavnosti. V tem primeru se dohodki obdavčujejo progresivno po davčni stopnji do 55 %.

Kadar virtualne valute niso poslovno sredstvo, temveč se obravnavajo kot zasebno premoženje posameznika, je obdavčitev dohodkov od odsvojitve virtualnih valut odvisna od obdobja, v katerem so bili dohodki doseženi. Kadar med pridobitvijo in odsvojitvijo virtualne valute preteče več kot eno leto, doseženi dobički niso obdavčeni. V kolikor pa so dobički doseženi znotraj enega leta, se take transakcije obravnavajo kot špekulativne in so obdavčene kot drug dohodek po progresivni davčni stopnji do 55 %, pri čemer pa velja oprostitev v višini 440 evrov na letni ravni. Pri tem pa se morebitne dosežene izgube lahko pobotajo zgolj z morebitnimi špekulativnimi dobički. Navedeno ne velja v primeru, kadar so virtualne valute dane na posodo v zameno za obresti. V tem primeru se doseženi kapitalski dobički obravnavajo kot dohodek iz kapitala in obdavčujejo proporcionalno po stopnji 27,5 %.

Pri ugotavljanju časa pridobitve in odsvojitve ima posameznik možnost dokazati, katera od virtualnih valut iz zaloge je bila odsvojena, v kolikor tega ne more dokazati, se uporablja FIFO metoda. Vsak posameznik mora voditi celotno evidenco transakcij, tudi v primeru transakcij med osebnimi digitalnimi denarnicami.

[1] https://www.bmf.gv.at/en/topics/taxation/Tax-treatment-of-crypto-assets.html