Majsko številko revije smo posvetili predvsem 30-letnici davčnega svetovanja v Sloveniji, ki smo jo praznovali v okviru 26. Kongresa ZDSS 18. in 19. maja 2023 v Čatežu. Sklepi govorcev na kongresu so bili, da mora Slovenija krepiti poštenost davčnega sistema, etičnost delovanja davčnih posrednikov in integriteto ravnanja oseb z javnimi pooblastili. Slovenija potrebuje tudi davčni sistem z najširšim možnim konsenzom, ki pa mora biti tudi mednarodno konkurenčen. Posledično so v reviji med članki in blogi predstavljeni tudi povzetki nekaterih predavanj. Zajeta pa je tudi retrospektiva 30 let davčnega svetovanja z zahvalo vsem, ki so kakorkoli doprinesli k razvoju davčnega svetovanja v Sloveniji.
ČLANKI IN VSEBINA
3 Uvodnik
4 Uporabnost informacij davčnega organa
Natalija Kunstek
Ali je možno, da bi, glede na to, da je zavezujočih informacij izjemno malo, morebitne spremembe zavezujočih informacij oziroma njihove posledice za davčnega zavezanca davčni organ predhodno uskladil z zavezancem, kot to stori pri APA sporazumih? Prepuščam bralcu v razmislek. In ali je možno pravno-formalno urediti (torej z zakonsko podlago v okviru materialnega predpisa), da spremembe nezavezujočih informacij davčnega organa učinkujejo od trenutka spremembe dalje.
6 Čezmejna mobilnost (2. del): Čezmejna delitev kapitalskih družb
Tatjana Svažič in Lilit Zavašnik
Menimo, da je zakonska opredelitev čezmejne delitve dobrodošla novost, ki bo olajšala čezmejne transakcije, uspeh katerih je bil do sedaj med drugim negotov tudi zaradi različnih ureditev in različnih interpretacij pristojnih organov. Zaradi univerzalnega pravnega nasledstva bo verjetno še vedno in kljub večji gotovosti, za nepovezane deležnike zanimivejša transakcija prodaje sredstev, ki v določeni meri zmanjšuje prenos tveganj na novo družbo. Vsekakor pa bo transakcijska zanimiva v sklopu koncernskih prestrukturiranj.
9 Zakaj sploh sestavljati pisne pogodbe med povezanimi osebami
Mihael Pojbič
Sestavine pravnega posla (oz. močno poenostavljeno »pogoji pogodbe«) med povezanimi osebami predstavljajo izhodišče za analizo skladnosti transfernih cen s primerljivimi tržnimi cenami. Če zavezanci nimajo pisno sklenjenih pogodb, si izhodiščno otežijo delo pri natančni identifikaciji bistvenih lastnostni transakcije. Gre za podobno dilemo kot pisanje znanstveno raziskovalnega dela brez hipoteze. Čeprav je mogoče, da bo raziskovalec raziskal bistvena vprašanja, mu bo manjkala ostrina tistega, kar je sploh izhodiščno hotel dokazati oz. ovreči.
12 Računovodski vidik stroškov računalništva v oblakih
Silva Koritnik Rakela
Namen članka je opozoriti na težavnost računovodske presoje dogovorov o računalništvu v oblakih. Poslovodstvo je tisto, ki je odgovorno za sprejemanje računovodskih usmeritev, računovodski strokovnjaki pa so svetovalci poslovodstvu. To lahko postanejo šele, ko dobro poznajo računovodske standarde ter poslovne modele, ki so zapisani v pogodbah.Povsem za konec pa opozorilo na 12. člen ZDDPO-2, ki govori o obravnavi odhodkov in prihodkov za davčne namene. Napačna uporaba računovodskih standardov vodi v napako v davčnem obračunu.
13 Mednarodni vidik obdavčitve storitev z DDV v povezavi z določbami Izvedbene uredbe sveta (EU) št. 282/2011 – 6. del
Maja Dolinar Dubokovič
V tej številki Davčno-finančne prakse sta obravnavani dve posebni pravili glede kraja obdavčitve pri storitvah – pravilo za telekomunikacijske storitve, storitve radijskega in televizijskega oddajanja ter elektronske storitve in storitve iz 30.d člena ZDDV-1. Obe pravili se uporabljata, ko so storitve opravljene osebam, ki niso davčni zavezanci. Ker imamo v praksi včasih dilemo, ali se za konkretno vrsto storitve uporabi eno od teh posebnih opravil, pogosto pridemo do rešitve glede pravilne obdavčitve s pomočjo Izvedbene uredbe sveta (EU) št. 282/2011. Zato smo v članku želeli opozoriti na določbe te uredbe, ki se nanašajo na ti dve posebni pravili.
16 Blog: Zakaj potrebujemo zakonsko ureditev davčnega svetovanja
ddr. Marian Wakounig
V Sloveniji bi bila torej nujna ureditev poklica davčnega svetovalca z zakonom v skladu z ureditvami tega poklica v razvitih državah kakor tudi v skladu z avstrijskim vzorom, saj le to zagotavlja varnost za posameznega državljana pa tudi za državo.
17 Blog: Statusna preoblikovanja ob uporabi Direktive EU o združitvah – davčna izogibanja
Domen Romih
Splošne določbe o davčnem izogibanju se razlikujejo od določb o davčnem izogibanju v zvezi s statusnimi preoblikovanji podjetij. Če v okviru splošnih pravil o davčnem izogibanju ne gre nujno za davčno izogibanje, kadar gre za en sam pravni posel, katerega glavni cilj je pridobivanje davčnih ugodnosti, je pri statusnih preoblikovanjih drugače. V teh primerih je potrebno, v skladu z načelom sorazmernosti, vedno tehtati med razlogi za izvedbo transakcij, tudi če ne gre za umetno shemo, temveč za en sam pravni posel. Če se ugotovi, da so bili davčni razlogi eden od glavnih ciljev transakcije, se davčna upravičenja po direktivi ne priznajo.
18 Blog: Zahtevnejša področja računovodenja in obdavčitev
Silva Koritnik Rakela
Zahteve računovodskih standardov, ki urejajo specifična področja računovodenja, so včasih nepričakovane. Davčni svetovalci bi morali bolj poglobljeno spremljati spremembe računovodskih standardov, saj so računovodski odhodki in prihodki izhodišče za obračun davka od dohodkov pravnih oseb.
19 Blog: Študija OECD: Davčna obremenitev v Avstriji in Sloveniji je v primerjavi z drugimi državami še vedno visoka
ddr. Marian Wakounig in dr. Darja Gregorčič Bernik
Zaključno lahko sklepamo, da se davčni vijak v državah OECD še vedno jača. Kljub temu pa se je davčni vijak v Avstriji glede na dajatve iz naslova plač v letu 2022, primerjalno gledano na leto 2021, znižal za eno odstotno točko, v Sloveniji pa za 0,8 odstotne točke. Avstrija je tako padla iz tretjega mesta v letu 2021 na četrto mesto v letu 2022, Slovenija pa iz šestega na sedmo mesto.
20 Blog: Diagnoza ureditve davčnih odtegljajev po ZDDPO-2, s predstavitvijo konkretnih primerov in novosti s področja mednarodnega obdavčenja
Dean Košar, LL.M.
Področje obdavčitve dohodkov z obračunom davčnega odtegljaja v skladu z ZDDPO-2 skriva številne pasti. Nejasne zakonske določbe botrujejo številnim sporom med zavezanci in FURS. To se kaže predvsem v 3. in 4. odst. 70. člena ZDDPO-2 in 383. a člena ZDavP-2, ki se interpretirajo v nasprotju z zapisnim besedilom teh norm, in neustrezni ureditvi instituta prikritega izplačila dobička ter onemogočanju uveljavljanja pravice do oprostitve davčnega odtegljaja po 71. členu ZDDPO-2, kar je v neposrednem nasprotju s 5. členom Direktive 2011/96/ EU. Sodna praksa SEU (v zadevi ACC Silicones Ltd) pa nakazuje celo, da je slovenska ureditev s konceptualnega
vidika diskriminatorna do zavezancev iz drugih članic EU (kakor tudi EGP in Švice), saj je dohodek, izplačan med slovenskimi zavezanci, oproščen plačila davčnega odtegljaja brezpogojno, zavezancem iz omenjenih držav (ki v Sloveniji ne posluje preko poslovne enote) pa se ta pravica omejuje vsebinsko in formalno. Čeprav institucije EU nimajo izrecnih kompetenc s področja neposredne obdavčitve, je vse več novih direktiv (tudi izvedbenih uredb) in iniciativ Evropske komisije. Pri tem gre opozoriti, da so slovenska besedila predlogov in že
sprejetih predpisov pogosto nejasna, zato se priporoča branje tudi (npr.) v angleškem jeziku.
23 Blog: Obdavčitev skritih rezerv po ZDDPO-2
dr. Darja Gregorčič Bernik
Ob izpolnjevanju zakonskih pogojev je mag. Saša Jerman na 26. Kongresu ZDSS v Čatežu (18. 5. 2023) izpostavila, da lahko pravne osebe uveljavljajo bodisi odlog obdavčitve skritih rezerv bodisi oprostitev. Do obdavčitve skritih rezerv pri družbah pa dejansko pride, v kolikor se odlog obdavčitve ne uveljavlja ali pa FURS tega zavrne. Prav tako pride do obdavčitve skritih rezerv ob prenehanju zavezanca (obdavčitev kot dividende z davčnim odtegljajem) ter ob prenosu sredstev iz Slovenije. Ne smemo pa pozabiti, da so družbeniki velikokrat fizične osebe, za katera veljajo druga pravila pri obdavčitvi skritih rezerv.
25 Davčno finančne novosti EU institucij: Sprejeta Izvedbena uredba Komisije k direktivi DAC7
Dean Košar, LL.M.
27 Domača sodna praksa: Tlakovanje poti k davku na nepremičnine – skladnost in neskladnost (ZMVN-1 Odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-262/19-9)
Mihael Pojbič
Vrata zakonu o davku na nepremičnine se odpirajo. A treba je pripomniti, da bo brez obsežnega in podrobnega poznavanja materije ZMVN-1 in (naknadnih) izvedbenih predpisov, razumevanje pravilnosti odmerjenega davka močno oteženo. Zdi se, da bodo šele (1) zakon o davku na nepremičnine, (2) izvedbeni predpisi kakor (3) postopanje organov v konkretnih primerih izkazali jasnost in določnost (davčnega) predpisa ter v zvezi s tem skladnost s 147. členom URS (še posebej če upoštevamo predpostavke USRS v 32. točki obravnavane odločbe). V primeru, da jasnost in določnost ne bosta podani, se lahko ZMVN-1 obeta ista usoda kakor ZMVN, tj. veljaven a neuporaben.
30 Sodna praksa Sodišča EU: Razveljavitev italijanske državne pomoči letalskim prevoznikom v času korona krize
dr. Janja Hojnik
Predstavljena sodba sledi nedavnim razveljavitvam Splošnega sodišča EU sklepov o odobritvi paketa pomoči v višini šest milijard evrov Lufthansi in ene milijarde evrov družbi SAS. Vse navedene sodbe predstavljajo korak bližje dejanskemu enotnemu trgu za zračni promet. Odobritev sheme pomoči, omejene na letalske družbe z operativno licenco, ki jo je izdala italijanska država, s strani Evropske komisije je bila v tem smislu v nasprotju s temeljnimi načeli prava EU. Splošno sodišče pa po drugi strani potrjuje, da mora Komisija delovati kot varuhinja enakih konkurenčnih pogojev v zračnem prometu in ne more odobriti diskriminatorne državne pomoči.
32 Ne prezrite: Izjava za javnost Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije – sklepi okrogle mize 26. Kongresa ZDSS, Terme Čatež, 18. 5. 2023
mag. Franc Derganc, predsednik ZDSS
42 Pretekli dogodki ZDSS: 26. Kongres ZDSS – Terme Čatež, 18. in 19. 5. 2023
44 Refleksija 30 let davčnega svetovanja v Sloveniji
50 Novice ZDSS: ZDSS mesečno izobraževanje, 14. junij 2023, MS Teams
Mirjam Trdan