Stališče Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije (www.zdss.si, www.davki.com , www.davki.org), v nadaljevanju ZDSS, v zvezi z izvajanjem 68.a. člena ZDAVP-2[1]

 

Stališče v zvezi z uporabo 68.a člena ZdavP-2 je ZDSS izdala na podlagi vprašanj članov ZDSS, ki, skladno s Statutom ZDSS, varujejo interese svojih strank in ki so prejeli sklepe o obnovi postopka ali pa bodo prejeli sklepe o uvedbi postopka po 68.a. členu ZDAVP-2.

To stališče je ZDSS poslala tudi na FURS s ciljem, da se pravna vprašanja v zvezi z 68.a členom preučijo pred uvedbo novih postopkov, s ciljem zagotovitve ustavno-pravno skladnega postopka.

 

Vprašanje: Kako bi moral postopati davčni organ v primeru ko in če izvede ponovni postopek v primeru izdane odločbe po 68.a. členu zdAVP-2 oz. kako bi moral postopati davčni organ v kolikor bi želel izvesti novi postopek po 68.a. člen ZDAVP-2, upoštevaje odločitev Ustavnega sodišča.

 

Odgovor in mnenje ZDSS:

 

Ustavno sodišče je z določbo opr. št. U-I-113/17-40 z dne 30. 9. 2020 razveljavilo četrti odstavek 68.a člena ZDavP-2, kolikor določa obdavčitev nenapovedanih dohodkov po davčni stopnji, ki presega davčno stopnjo, določeno v petem odstavku 68. člena ZDavP-2. Prav tako je razveljavilo tretji odstavek 68.a člena ZDavP-2, kolikor se na njegovi podlagi lahko obdavčijo tudi nenapovedani dohodki, ki izvirajo iz obdobij pred 1. 1. 2009.

Davčni organ ugotavlja davčno osnovo za vse davke in za vse davčne zavezance po rednem ugotovitvenem postopku, kjer mora ugotoviti resnično dejansko stanje ( npr. osnova) in na tej podlagi odločiti, skladno z zakonom (stopnja, obdobje zastaranja itd.). V kolikor zavezanci ne izvršujejo svojih obveznosti, mora organ uporabiti t.i subsidiarni postopek ugotavljanja materialne resnice, t.i. cenitev davčne osnove.

……………………………

ZDSS meni, da mora davčni organ, v kolikor meni, da je določba 68.a. člena nejasna,  uporabiti postopek t.i. avtentične razlage in šele na tej podlagi izvajati postopke po 68.a členu, do odločitve Državnega zbora pa ZDSS meni, da se lahko vsi postopki cenitve vodijo po 68. členu ZDAVP-2, ki v celoti omogoča cenitve davčnih osnov, seveda upoštevaje 5 in 10 letni zastaralni rok, predvsem pa ima organ po določilu 68. člena na izbiro več metod cenitve, dočim 68.a. člen ureja zgolj eno izmed možnosti (prirast premoženja), ki se zagotovo ne more uporabiti v vseh primerih cenitve davčnih osnov za fizične osebe. V praksi bi lahko organ uporabil (tudi za fizične osebe) primarno druge metode, ki so praviloma ustreznejše od metode prirasta premoženja, kot primeroma cenitev na podlagi življenjskih izdatkov, metoda bančnih depozitov, metoda denarnega T izračuna, metoda neto vrednosti itd. Izbor metode cenitve je namreč ključ do »pravilne« ugotovitve resničnega dejanskega stanja. V kolikor organ izbere napačno metodo, seveda dejanskega stanja ne more pravilno ugotoviti. Posledično pa lahko pripelje do protipravne obogatitve države in do kršitve temeljnega načela sleherne sodobne države, ki določa, da država nima pravice pobirati davek v nasprotju z določili pozitivne zakonodaje (zakonitost).

…………………….

SKLEP:

Glede na to, da je Ustavno sodišče v sodbi U-I-113/17-40 odločilo, da se 68.a. člen ne sme uporabljati kot, t.i. sui generis davek, temveč da je potrebno določbo uporabiti ob logični, zgodovinski in namenski razlagi pravnih pravil (v povezavi z 68. členom), potem je jasno, da se določba 3. odstavka praktično več ne more uporabiti, saj ni jasno za kateri davek naj bi veljala, posledično pa je potrebo tudi za cenitve davčnih osnov fizičnih oseb uporabiti splošno določilo o zastaranju, kot je določeno v 125. členu ZDAVP-2. Seveda mora organ uporabiti tudi določbe, ki urejajo obnovo postopka v primerih ko in če gre za davčno obveznost oz. obdobje, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno.

ZDSS meni, da bi moral FURS, ……………………….

 

Ljubljana, 23.6.2021

                          

 

 

[2] Če bi izdal organ sklep o uvedbi postopka cenitve za fizično osebo po 68.a. členu dne 22.6.2021, potem bi (teoretično) lahko odprl obdobje pregleda za npr. dohodke iz najema nepremičnine za obdobje od 2010-2020, s čimer pa bi organ bistveno prekoračil pooblastila oz bi. izvedel kršitev pravil postopka (zmotna uporaba materialnega prava), kot to določa 237. člena ZUP…………..