Z vami je majska (kongresna) številka Davčno-finančne prakse!
Osrednja vloga v tej številki je namenjena 27. Kongresu ZDSS, ki je minil v znamenju prihajajočih davčnih sprememb (glede bistvenih razvojnih izzivov in pomanjkljivosti obstoječega sistema), katere je na okrogli mizi napovedala državna sekretarka, mag. Katja Božič, katere naj bi pričele veljati 1. januarja 2025. Če se navežemo na objavo na spletni strani 24ur.com (29. 5. 2024), je namen davčnih sprememb predvsem spodbuditi produktivnost in večjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva.
Prvi ukrep v tej smeri naj bi bil zmanjšanje dohodnine (v višini 7 % prejete plače za obdobje 5 let za visoko kvalificirane kadre, mlajše od 40 let), drugi – davčna spodbuda za nagrajevanje v inovativnih zagonskih podjetjih (z zamikom nastanka obveznosti za plačilo davkov in prispevkov iz delovnega razmerja) in tretji – nagrajevanje delavcev z delnicami in deleži (z zamikom plačila dohodnine in davka na kapitalski dobiček ob odsvojitvi deleža). Drugi paket davčnih sprememb, ki naj bi vključeval tudi razbremenitev dela ter davke na premoženje in nepremičnine, bo Ministrstvo za finance predstavilo do konca leta. Več o prihajajočih spremembah ter njihovi kritični presoji bo objavljeno v naslednji številki revije.
Tokrat pa v reviji UO ZDSS objavlja tudi izredno pomembno stališče ZDSS glede pojasnila FURS o določitvi osnove za plačilo prispevkov za zavarovance iz 18. člena in druge alineje prvega odstavka 20. člena ZPIZ-2, v katero naj bi se vključevala tudi povračila stroškov, kar izhaja iz dokumenta FURS. Dohodek iz zaposlitve, dohodek iz delovnega razmerja (april 2024), ki v zadnjem času v javnosti zelo buri duhove, saj je bilo pojasnilo podano komaj v mesecu maju 2024, a naj bi se uporabljalo od 1. februarja 2024 (torej z učinkom za nazaj). Toplo priporočamo, da si mnenje preberete.
Vsekakor pa je branja vreden vsak izmed prispevkov v reviji, saj se prav vsi nanašajo na izredno aktualne tematike. Želimo vam prijetno branje!
Doc. dr. Darja Gregorčič Bernik
Odgovorna urednica DFP
P.S. Povzetki vseh člankov iz tokratne številke DFP so vam na voljo spodaj.
Povezava do revije DFP – Maj 2024
>> AKCIJA za nove naročnike <<
ČLANKI IN VSEBINA
3 Uvodnik
4 Četrti odstavek 54. člena Zakona o splošnem upravnem postopku in davčni nadzor
Natalija Kunstek
Na podlagi navedenega bi lahko zaključili, da bi davčni organ, na podlagi četrtega odstavka 54. člena ZUP, moral varovati pravice zavezanca na način, da ga obvesti o postopkih, ki tečejo proti njemu oziroma procesnih dejanjih, ki jih v njegovem imenu, torej v imenu zavezanca, izvaja pooblaščenec, v kolikor so takšna dejanja v škodo zavezanca oziroma imajo lahko zanj negativne posledice.
5 Mehki in trdi dejavniki bonitete
dr. Jožko Peterlin
Kreditni odnos je odnos zaupanja. Pomembno je, ali je dolžnik sposoben izpolnjevati svoje obveznosti, na drugi strani pa, če je tudi pripravljen izpolnjevati dogovore. Mehki dejavniki bonitetne ocene predstavljajo do tretjine skupne bonitetne ocene. Večje kot je podjetje, bolj so pomembni finančni kazalniki, ker je odvisnost od posameznika manjša. Bančni pristop je smiselno uporabljati tudi v komercialnih odnosih, saj običajno ne prodamo samo blaga ali storitve, ampak kupcu odobrimo odloženo plačilo (posojilo).
6 Omejitve svobode oporočnega razpolaganja
Tamara Kek
Pri oblikovanju avtonomne volje glede razpolaganja s svojim premoženjem v času življenja in za primer smrti, je treba imeti pred očmi zakonske omejitve, ki zapustnika, ki želi urediti režim dedovanja z oporoko, omejujejo pri razpolaganju s premoženjem. Vsakršno oblikovanje volje glede razpolaganja s premoženjem med živimi ali za primer smrti je v primeru nesoglasij v krogu zakonitih dedičev podvrženo riziku, da se dediči ne bodo strinjali z zapustnikovo poslednjo voljo in bodo izkoristili zakonske omejitve, ki jim dajejo pravice kot nujnim zakonitim dedičem. Da bi zapustnik preprečil morebitne bodoče spore med dediči po njegovi smrti, bi bil že v času njegovega življenja smiseln razmislek ob razdelitvi premoženja med potomce in tudi zakonca na podlagi izročilne pogodbe. Ta namreč zahteva razdelitev in izročitev premoženja zapustnika v soglasju s svojimi nujnimi dediči prvega dednega reda. Pri sklenitvi te pogodbe gre pravzaprav za vnaprejšnjo ureditev dedovanja ob soglasju vseh tistih dedičev prvega dednega reda in s tem nujnih dedičev, ki bi v primeru smrti bili poklicani k dedovanju.
10 Razlikovanje med davčnimi nadzori
Mihael Pojbič, mag. prava
Namen predmetnega prispevka je bil relativno skromen – prikazati osnovne razlike posameznih oblik davčnih nadzorov in opozoriti na nekatere dileme in na kaj je treba biti pozoren. Menimo, da je to še posebej pomembno, glede na zaskrbljujočo prakso v okviru nekaterih davčnih nadzorov (vseh oblik), ko je postopek veliko bolj adversaren in v nasprotju z duhom upravnega postopka. Da si davčni zavezanci najbolje zaščitijo svoje pravice, ni dovolj poznavanje bistvenih razlik med oblikami davčnih nadzorov, temveč tudi kontekst pravic in načel, prevzetih iz upravnega postopka.
15 DDV pravila pri verižnih oziroma zaporednih dobavah blaga
mag. Suzana Tokić
Kot je bilo zapisano že uvodoma, in kakor izhaja iz predstavljenih primerov verižne oziroma zaporedne dobave blaga v mednarodni trgovini, zahtevajo le-te dobro poznavanje DDV pravil, ki se uporabljajo za pravilno določitev kraja obdavčitve. Dokler v EU ni bilo enotnega pravila za določitev kraja obdavčitve, je bilo izredno težko določiti, v kateri državi v okviru zaporednih verižnih dobav je prišlo do dejanske obdavčitve. Enotno pravilo je določitev kraja obdavčitve nekoliko poenostavilo. Vseeno pa je včasih še vedno težko določiti dejanski kraj obdavčitve in je smiselna vključitev davčnega svetovalca, ki se na DDV pravila dobro spozna.
Blogi strokovnjakov:
20 Blog: Socialna varnost, obseg pravic in obveznosti zavarovanca ter predlogi za
poenostavitev sistema obračuna ter plačevanja prispevkov
Simona Štravs
Na podlagi vsega zapisanega bi lahko zaključili, da vsakič, ko nove vladne garniture obljubljajo korenite spremembe na davčnem področju, bi bilo nujno potrebno, da se osredotočijo na oblikovanje ukrepov, ki bodo čim bolj splošne narave (davčni razredi, davčne in prispevne stopnje, splošna olajšava, itd.) in ne na parcialne ukrepe, ki se navezujejo na posamezne skupine (v preteklosti primeroma oblikovane številne sheme za posamezne skupine zavezancev).
To je izrednega pomena z vidika zasledovanja načela pravičnosti na davčnem področju, kot tudi z vidika kompleksnosti in transparentnosti davčnega sistema in posledično z vidika administrativnih stroškov tako za davčni organ in davčne zavezance in v tem okviru predvsem za gospodarstvo.
Pri tem pa seveda to pomeni, da je potrebna skupna proučitev sistemskih sprememb in v okviru tega oblikovanje najprimernejše kombinacije ukrepov glede na ekonomsko in družbeno okolje, kot smo to tudi zapisali v mnenju strateškega sveta pri Ministrstvu za finance (MF) v letu 2021..
23 Blog: Tekoče ali investicijsko vzdrževanje lastnih in/ali najetih osnovnih sredstev, vidik SRS in DDPO
mag. Dejan Petkovič
Ugotavljamo, da potrebujejo posli vlaganja v tuje premoženje najprej pazljivo pravno obravnavo. Kot nujno opažamo, da so že pri zasnovi posla prisotni računovodski in davčni strokovnjaki. Zaradi možnih učinkov prirasta premoženja (koristi) katere od strank v poslu, se družbe/posamezniki nepotrebno izpostavljajo davčnim tveganjem.
25 Blog: Izzivi pri ocenjevanju podjetij in prodajni postopek
mag. Črtomir Časar in Lucija Udir
Gospodarsko okolje se spreminja, zato moramo ocenjevalci vrednosti slediti aktualnim trendom in upoštevati različne dejavnike pri vrednotenju podjetij ter izvedbi prodajnega postopka. Zavedanje napak, ki se lahko pojavijo v procesu ocenjevanja in prodaje, ter izogibanje njihovemu ponavljanju je ključno za uspešno izvedbo transakcij in doseganje optimalnih rezultatov.
27 Davčno finančne novosti EU institucij:
Finančni ministri EU dosegli dogovor o t. i. direktivi FASTER
Dean Košar, LL.M.
Svet za ekonomske in finančne zadeve (ECOFIN) je na svoji seji 14. maja 2024 dosegel dogovor glede sprejetja predloga direktive Sveta o hitrejši in varnejši oprostitvi presežnih davčnih odtegljajev (FASTER).
29 Domača sodna praksa:
Pravica do izjave in 140. člen ZDavP-2
Mihael Pojbič, mag. prava.
Gre za izjemno pomembno odločbo VSRS, ki podaja jasno razlago, kdaj lahko davčni organ zavrne nova dejstva in nove dokaze, če so navedena oz. predloženi v pripombah na zapisnik. Pomembno je upoštevati, da čeprav zadeva izvira iz področja DDV, je razlaga drugega odstavka 140. člena ZDavP-2 popolnoma uporabljiva v vseh DIN ne zgolj tistih s področja DDV. Bistvena obveznost davčnega zavezanca pri navajanju novih dejstev in predlaganju novih dokazov tako ni, da mora dokazati razloge za zamudo, temveč jih mora zgolj obrazložiti. Dokazovanje in obrazložitev bo potrebna zgolj v primeru, če davčni organ zavrne nova dejstva in dokaze z (jasno) obrazložitvijo, zakaj meni, da gre za zlorabo pravic, ki lahko vodijo do izgube davčnih prihodkov.
31 Sodna praksa Sodišča EU:
Uporaba domačega prava za gospodarske družbe, ki so ustanovljene v drugi državi članici EU
dr. Janja Hojnik
Čeprav imajo torej države članice možnost, da za gospodarske družbe iz drugih držav članic uporabljajo svoje nacionalno pravo, da bi s tem zaščitile upnike, delničarje, delavce in druge osebe ter obenem preprečile ustanavljanje umetnih tvorb na trgu, morajo te cilje zasledovati na primeren in sorazmeren način. Zlasti morajo izkazati konkretno ogroženost omenjenih kategorij oseb in pomanjkljivosti v pravu države članice, v kateri ima zadevna gospodarska družba sedež, da zavaruje te interese v državi članici, kjer družba opravlja svojo dejavnost.
34 Iz zgodovine davkov in računovodstva:
Popravljanje napačnih vknjižb pred 65 leti
mag. Dejan Petkovič
Pri opisovanju možnih napak in odpravljanja le-teh, opazimo res veliko (tehnološko) razliko z današnjim časom. Pohvalno je res da to, da je stroka že pred 60 leti natančno opisovala način odprave napak. Včasih pa gotovo niso poznali to, čemur danes rečemo vgrajene notranje kontrole, ki morajo zaznati, odkriti in/ali preprečiti napake.
35 Ne prezrite:
Obvezno plačilo prispevkov od stroškov v zvezi z opravljanjem dela
Stališče ZDSS
V zakonodaji (in pojasnilih) je torej treba zagotoviti, da se bodo povračila stroškov, ki se izplačajo v vseh oblikah dohodkov iz odvisnega pogodbenega razmerja – torej pri vseh dohodkih iz zaposlitve (tako pri dohodkih iz delovnega razmerja kakor tudi iz drugega pogodbenega razmerja v povezavi z 18. členom ZPIZ-2, kamor vštevamo vajeniške nagrade, avtorske pogodbe, dohodke uprave ipd.), kot jih ureja zakon o dohodnini, lahko izvzela iz osnove za plačilo prispevkov za socialno varnost.
Pri tem sta, kot smo opisali zgoraj, dve možnosti:
– izvzem povračil stroškov (v celoti) iz osnove za prispevke že pri izplačilu,
– zagotoviti možnost, morda v okviru ugovora na informativni izračun dohodnine, davčnim zavezancem, da zahtevajo vračilo preveč plačanih prispevkov za znesek dejanskih stroškov, ki jih bodo dokazali davčnemu organu. V tem primeru bi bilo seveda treba vzpostaviti avtomatizem, da se bodo hkrati vrnili tudi prispevki delodajalca.
39 Ne prezrite:
Poročilo o CFE Forumu
mag. Tanja Urbanija
CFE Forum je potekal 18. aprila 2024 v Bruslju, kjer je udeležence pozdravil predsednik CFE Ian Hayes in odprl konferenco, ki je bila letos osredotočena na temo “Delitev davčne pogače: Vloga ZN, EU in OECD pri davčni politiki ter prag obdavčljive prisotnosti (stalna poslovna enota) pri posredni obdavčitvi”. Na forumu sta sodelovala dva odlična panela govornikov, ki so razpravljali o razdelitvi davčne osnove z vidika neposrednih in posrednih davkov ter preučili vprašanja o delitvi davčne pogače v digitalnem svetu in mednarodni davčni reformi.
