Revija DFP – julij – avgust 2026

ČLANKI IN VSEBINA

3 Uvodnik

4 Spremembe Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku: krepitev davčne transparentnosti, poročanja o kriptosredstvih in izvajanja minimalnega davka

Dean Košar, LL.M.

Predstavljene spremembe Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku predstavljajo pomembno nadgradnjo slovenskega sistema davčnega poročanja in izvajanja mednarodnih standardov davčne transparentnosti. Ključne novosti vključujejo posodobitev pravil poročanja o finančnih računih, uvedbo celovitega sistema poročanja za ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi, vzpostavitev postopkov za predložitev informativnega obrazca za obračun povrhnjega davka ter podrobnejšo ureditev priglasitev davčno nevtralnih statusnih preoblikovanj družb. Hkrati prehodne določbe zagotavljajo postopno in operativno izvedljivo prilagoditev finančnih institucij novim pravilom dolžne skrbnosti in poročanja, s čimer se krepi učinkovitost davčnega nadzora ter usklajenost slovenskega sistema z evropskimi in mednarodnimi zahtevami.

Z normativnega vidika spremembe potrjujejo nadaljnji trend povečevanja davčne transparentnosti, avtomatizirane izmenjave podatkov in širjenja obveznosti poročanja na nova področja, zlasti na področje kriptosredstev in globalne minimalne obdavčitve. Čeprav navedeni ukrepi prispevajo k učinkovitejšemu preprečevanju davčnih zlorab ter izboljšujejo razpoložljivost podatkov za davčne organe, hkrati pomenijo tudi dodatno administrativno breme za finančne institucije, ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi in velike gospodarske skupine. Zavezanci bodo morali zagotoviti ustrezne informacijske sisteme, okrepiti postopke dolžne skrbnosti ter prilagoditi notranje procese poročanja, kar bo v praksi zahtevalo dodatne kadrovske, organizacijske in finančne vire.

6 Kaj nam prinaša novi predlog Zakona o dostopnosti in uporabi plačilnih sredstev

doc. dr. Darja Gregorčič Bernik

Predlog Zakona o dostopnosti in uporabi plačilnih sredstev je zagotovo korak v pravo smer, saj je usmerjen proti ranljivim skupinam ljudi, ki uporabljajo le gotovino oziroma minimalen obseg bančnih storitev in je uvedba brezplačnega paketa plačilnega računa za njih res dobrodošla. Vseeno pa bi bilo smiselno predlog še nekoliko dodelati v smislu, da so komercialne banke dolžne odpreti tovrsten račun oziroma lahko odprtje tega zavrnejo iz razlogov, določenih z zakonom, ki jih ureja bančništvo, med katere sodi zlasti nezmožnost izpolnitve obveznosti skrbnega pregleda stranke po predpisih o preprečevanju pranja denarja. Prav tako bi bilo smiselno dodati izjemo tudi pri obvezni uporabi vsaj enega elektronskega plačilnega sredstva v smislu (podobnem kot pri izjemi o obveznem prejemanju gotovine), da se lahko plačnik
in prejemnik plačila vnaprej pred plačilom (v skladu z veljavnimi predpisi) dogovorila o drugem načinu plačila (primeroma direktno na transakcijski račun pri banki), pri čemer ponudnik blaga ali storitev obvesti prejemnika, da za plačilo ne sprejema elektronskih plačilnih sredstev. V navedenem primeru ne smemo diskriminatorno ločevati med različnimi vrstami plačil, v danem primeru med gotovino in elektronskim plačilnim sredstvom. Končno je vedno mogoče tudi direktno plačilo na plačilni račun ponudnika.

9 Standard zlorabe po členih 2.a ZDDPO-2 in 74(4) ZDavP-2 – 2. del

Mihael Pojbič, mag. prava

Vsaka zloraba, ki izpolnjuje pogoje po protizaobidnem pravilu iz 2. a člena ZDDPO-2, bo obenem izpolnjevala pogoje za prepovedano davčno izogibanje po četrtem odstavku 74. člena ZDavP-2, saj so pogoji strožji. Obenem pa 2. a člen ZDDPO-2 ni relevanten na nobenem drugem področju obdavčitve kot pa davku od dohodkov pravnih oseb.

12 Financiranje obratnega kapitala v mednarodni skupini: davčni odtegljaj, obresti in likvidnostne pasti

Tomas Bedrač

Posojilo znotraj skupine je lahko najbolj prilagodljiv vir financiranja obratnega kapitala, vendar njegova cena ni enaka zgolj pogodbeni obrestni meri. Davčni odtegljaj brez obrutenja predvsem spremeni razdelitev denarnega toka in likvidnost skupine, z obrutenjem pa neposredno poveča strošek posojilojemalca. Uporaba mednarodne pogodbe ali oprostitve po 72. členu ZDDPO-2 zahteva izpolnjene materialne pogoje, dokazano upravičeno lastništvo in pravočasno izveden postopek. Tudi po odpravi klasične tanke kapitalizacije ostajajo obresti podvržene transfernim cenam in ločeni omejitvi presežnih stroškov izposojanja po 54. c členu. Najboljša zakladniška odločitev je zato tista, pri kateri se poslovni denarni tok, davčni postopek in računovodska obravnava načrtujejo kot enoten proces.

17 Nazaj k osnovam, nazaj k bistvu

dr. Jožko Peterlin

Streha se popravlja, ko sije sonce. Plačilna sposobnost podjetja se zagotavlja takrat, ko denarja ne primanjkuje. Zato so počitnice pravi čas za razmislek, ali je finančna varnost podjetja res pod nadzorom. Direktor, ki razume denarni tok, lahko mirno odide na dopust. Direktor, ki spremlja samo bilance in EBITDA, pa dopusta v resnici nikoli nima.

18 VSME in prostovoljno trajnostno poročanje – priložnost za MSP tudi
skozi ESG vavčer

Katja Pogač

ESG vavčer predstavlja pomembno priložnost za MSP, da na nadzorovan in finančno podprt način vstopijo v področje trajnostnega poročanja. Standard VSME podjetjem omogoča, da ta proces izvedejo postopno in prilagojeno svojim zmožnostim. Ključ do uspeha pa je v razumevanju, da trajnostno poročanje ni zgolj formalna obveznost, temveč orodje za izboljšanje poslovanja, upravljanje tveganj in dolgoročno konkurenčnost.

20 Kriteriji za opredelitev pridobitne dejavnosti pravne osebe javnega
prava

Natalija Kunstek

Izhajajoč iz zgoraj navedenega se pri presoji opredelitve pridobitne dejavnosti upoštevajo predvsem naslednji kriterij:
• ali dejavnost temelji neposredno na zakonu;
• ali subjekt opravlja dejavnost kot nosilec javnih pooblastil;
• ali obstaja konkurenca z zasebnimi subjekti;
• ali se dejavnost opravlja z namenom ustvarjanja dobička;
• ali se cene oziroma nadomestila oblikujejo tržno ali so določena s predpisi.

Navedena merila so skladna tudi s Pravilnikom o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti.

V primerih drugih storitev, ki jih opravi pravna oseba javnega prava, primeroma prodaja publikacij, pa lahko pomenijo opravljanje pridobitne dejavnosti

22 Blogi strokovnjakov: 

22 Blog: Direktiva o transparentnosti plač, ki bi morala biti v slovenski pravni red prenesena do 7. junija 2026

Katja Pogač

Direktiva o transparentnosti plač bo za delodajalce prinesla večjo preglednost pri določanju plač in nove obveznosti poročanja, za zaposlene pa dodatna orodja za uveljavljanje pravice do enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti. Čeprav prenos v slovenski pravni red še ni zaključen, se je na nove zahteve smiselno začeti pripravljati že zdaj.

23 Blog: Ali lahko FURS nekritično sledi cenitvi svojega cenilca

Gabriela Firšt, mag. prava

Če so glede cenitve, ki jo je pridobil FURS, podani konkretni in strokovno utemeljeni dvomi, davčni organ teh vprašanj ne more razrešiti sam, saj za takšno presojo nima potrebnega strokovnega znanja. V takem primeru bi moral za razjasnitev nasprotujočih si strokovnih ocen postaviti tretjega, neodvisnega izvedenca, ne pa nekritično dati prednosti cenitvi, ki je bila naročena z njegove strani.

24 Blog: Pravna oseba javnega prava kot atipični zavezanec za namene DDV

Natalija Kunstek

Kot je pojasnjeno zgoraj, v kolikor pravna oseba javnega prava praviloma nastopa kot oseba javnega prava, pri izvajanju nalog javne oblasti praviloma ne nastopa kot davčni zavezanec po ZDDV-1. Drugače velja le za morebitne dejavnosti, pri katerih bi nastopala pod enakimi pogoji kot zasebni ponudniki.

V zvezi s prejemanjem storitev iz druge države članice EU pa gre razumeti, da v kolikor pravna oseba javnega prava prejema storitve iz drugih držav (npr. licence, članarine, IT storitve, pravne storitve ipd.), lahko nastane obveznost obračuna DDV po sistemu obrnjene davčne obveznosti.

V takšnem primeru bi bila identifikacija za namene DDV, kot atipični davčni zavezanec, obvezna.

25 Davčno finančne novosti EU institucij: 

Poenostavitev pravil EU za podporo konkurenčnosti

Dean Košar, LL.M.

Evropska komisija je 24. junija 2026 predstavila obsežen sveženj davčnih poenostavitev, katerega temeljni cilj je zmanjšanje administrativnih stroškov podjetij, povečanje
pravne varnosti ter krepitev konkurenčnosti notranjega trga EU. Predlagane spremembe posegajo tako na področje neposrednega obdavčenja kot tudi na področje upravnega sodelovanja med davčnimi organi držav članic. Komisija ocenjuje, da bi lahko ukrepi podjetjem
letno prinesli skoraj 8 milijard EUR prihrankov zaradi nižjih stroškov izpolnjevanja davčnih obveznosti.

28 Domača sodna praksa:

Obvezno zavarovanje davčne obveznosti je razveljavljeno

Mihael Pojbič, mag. prava

Obvezno zavarovanje davčne obveznosti, ki presega 50.000 EUR je razveljavljeno, kar pomeni, da bo davčni organ moral opraviti presojo, ali je izpolnitev davčne obveznosti ogrožena (tj. plačilo davčne obveznosti je onemogočeno ali precej oteženo) po prvem odstavku 111. člena ZDavP-2. Obrazložitev sklepa pa bo morala biti vse prej kot pa površna in zgolj vezana na indice, temveč konkretizirana, pri čemer bo moral biti ukrep, vezan na sodbo UPRS I U 800/2021-16, tudi skladen z načelom sorazmernosti (ne zgolj sam po sebi, temveč da bo davčnemu zavezancu omogočena izjava glede primernega zavarovanja).

30 Sodna praksa Sodišča EU:

Odstop odškodninske terjatve po prometni nesreči in meje varstva po pravu EU

dr. Janja Hojnik

Sodišče EU je v zadevi Helpfind Funding in drugi odločilo, da Direktiva 2009/103 ne preprečuje odstopa preostale odškodninske terjatve, ki jo ima oškodovanec proti zavarovalnici zaradi škode, nastale v prometni nesreči. Prav tako ne preprečuje, da prevzemnik terjatve v svojem imenu in za svoj račun zahteva njeno plačilo pred nacionalnim sodiščem.

Gospodarski subjekt, ki je terjatev pridobil na podlagi pogodbe o odstopu, pa ni »oškodovanec« v smislu Direktive. Njegove pravice ne izhajajo iz škodnega dogodka oziroma nacionalnega prava o civilni odgovornosti, temveč iz pogodbe, sklenjene s prvotnim oškodovancem. Zato se pravica do neposrednega zahtevka, ki jo Direktiva zagotavlja oškodovancem, zanj ne uporablja neposredno.

Sodba potrjuje, da cilj varstva oškodovancev ne vodi v popolno harmonizacijo vseh pravnih razmerij, povezanih z odškodninskimi terjatvami. Vprašanja veljavnosti in poštenosti pogodb o njihovem odstopu ostajajo predvsem stvar nacionalnega civilnega in potrošniškega prava. Odstop terjatve je torej po pravu EU dopusten, vendar lahko okoliščine, v katerih je bila pogodba sklenjena, še vedno zahtevajo presojo nacionalnega sodišča.
Posebno pozornost je treba nameniti temu, ali je bil oškodovanec ustrezno obveščen o vrednosti svoje terjatve ter ali pogodbeni pogoji zagotavljajo pravično ravnovesje med takojšnjim plačilom in potencialno vrednostjo odstopljenega zahtevka.

33 Ne prezrite:

Ustavno sodišče RS dopustilo razpis referenduma o ZIURS

Simona Štravs, Natalija Kunstek

Očitno bo do dokončne odločitve o usodi zakona ZIURS preteklo še nekaj časa. Nadaljnji koraki bodo namreč odvisni od poteka zbiranje podpisov in morebitnega razpisa zakonodajnega referenduma. V ZDSS bomo razvoj dogodkov še naprej spremljali in člane ZDSS ter strokovno javnost obveščali o vseh pomembnih spremembah.

34 Ne prezrite:

Novela pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja – strožji nadzor nad bolniško odsotnostjo

Simona Štravs

Najnovejše spremembe Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja prinašajo strožji nadzor nad bolniškimi staleži, obvezne osebne preglede za zavarovance, ponovno možnost delodajalca, da vpogleda v razloge odsotnosti delavca in pravico do seznanitve za odsotnost delavca, kar je pohvalno.

Postavlja pa se vprašanje ureditve digitalizacije, predvsem z vidika pooblaščenih oseb, ki bodo lahko dostopale do vpogleda nadzora in vpogleda v podatke o režimu gibanja zaposlenih.

Tukaj ne izpostavljamo samo varovanja osebnih podatkov ampak tudi dejstvo, da je predlagani sistem elektronskega postopka za dostop pooblaščenih oseb delodajalcev zahteven in ga mnogi delodajalci ne bodo osvojili. Razlogi: računovodski servisi so tisti, ki imajo že sedaj pooblastila da preko Spot točke prevzemajo, v imenu delodajalcev, ustrezne e-Bol dokumente, vlagajo refundacijske zahtevke, sedaj pa sistem omogoča, da bodo prevzeli tudi pooblastila vpogleda v podatke o režimu gibanja zaposlenih pri njihovih strankah ter nosili dodatno odgovornost iz tega naslova, kar presega njihov dosedanji okvir odgovornosti. Svetujemo, da računovodski servisi to odgovornost ne prevzamejo. Smiselno je, da režimu gibanja zaposlenih
sledijo delodajalci sami.

Kadrovska opravila naj ne bi bila delo računovodskih servisov in najnovejše spremembe Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja temu potrjujejo.

Iz uvoda k dokumentu je zapisano: »Ta navodila vsebujejo informacije in napotke za uporabo elektronskega postopka za dostop pooblaščenih oseb delodajalcev do elektronskih navodil o ravnanju med začasno zadržanostjo od dela (eNR), ki jih zavarovancem od vključno 1. julija 2026 izdajo njihovi osebni ali nadomestni zdravniki in jih prek sistema on-line zapišejo v zaledni sistem ZZZS.

ZZZS priporoča, da odgovorna oseba podjetja za ta postopek pooblasti le omejeno število sodelavcev podjetja, ki so odgovorni za kadrovske oz. delovno-pravne postopke.«

38 Ne prezrite:

Pomembnejše novosti, objavljene v Uradnem listu RS za področje računovodstva, davkov in financ v gospodarstvu in na spletni strani Finančne uprave Republike Slovenije

(od 23. 6. 2026 do 20. 7. 2026)

Simona Štravs

46 Novice ZDSS

Koledar dogodkov ZDSS do konca leta 2026

Brezplačno strokovno izobraževanje ZDSS – Obdavčitev honorarjev in povračil stroškov poslovodij ter prokuristov – sreda, 9. 9. 2026

Postanite davčni strokovnjak s certifikatom – Davčna šola ZDSS

Vabilo na strokovno ekskurzijo članov ZDSS – petek, 25. 9. 2026

Program 29. Kongresa ZDSS in Davčno-finančne konference “Globalna trenja in lokalni zasuk”, Portorož, 8. in 9. 10. 2026