VAL 2020, 04.04.2023 – dr. VUK GODINA – ŠPILVERDERBER
Slovenci smo kultura, kjer so odnosi med ljudmi izredno pomembni. Smo kolektivisti. Ki je enota preživetja. Če nisem v dobrem odnosu z mojo domačijo, ne morem preživeti. Slovenci smo v odnose orientirana kultura. Poznamo 6 sklonov, poznamo vikanje, onikanje in tikanje. Jezik je rezultat kulture in pokaže »dejansko stanje stvari«. Jezik dejansko reflektira odnose v posamezni kulturi.
Fidži in Slovenija imata več povezav, kot Združeno Kraljestvo (kjer ne razlikujejo vikanja in tikanja) in Slovenija. Ko tujca učimo slovenski jezik, bi jih morali učiti najprej vikanje. Ki pokaže spoštovanje do oseb, ki niso del »naše domačije« in omogoči manj konfliktov za tujce, ki se želijo integrirati v slovensko družbo.
Uporabo samostalnikov je pri nas izredno komplicirano. Tujci se, zaradi izredno komplicirane strukture jezika, ki pa je rezultat odnosov znotraj kulture, zelo težko pravično naučijo slovenščine. Tujce je potrebno najprej naučiti – vikanja (ne tikanja).
Preteklost in sedanjost ne moreta istočasno obstajati.
Neoliberalna ideologija predpostavlja, da družba ne obstaja, zato jo slovenska kultura ne more »ponotranjiti«. To je v nasprotju s slovensko matrico. Je eden ključnih nesporazumov naše slovenske družbe.
Slovenci so najbolj pozorni na odnose. Najpomembnejši odnos za Slovence je odnos »na delu«. Tudi na Japonskem je podobno. Kapitalizem je napačna pot – za Slovenca. Kapitalizem ni prihodnost. Dobrobit ljudi mora biti nad profitom. Socialno mora biti prednost – tako »hoče« slovenska kultura.
Kapitalizem potrebuje strukturno nezaposlenost. Spremeniti moramo samega sebe – ne pa družbe. Kar je seveda napačna pot. Spreminjati je potrebno družbo.
Če hočemo rešiti zdravstvo, je potrebno omejiti profite in ukiniti korupcijo. Delati je potrebno sistemsko. Posameznik tega ne morejo storiti!. Analize dejanskega stanja niso zaželene? Ker bi se ugotovilo, da je problem kapital – in ne posameznik!
Poanta je v tem – strukturni ustroj kapitalizma uničuje vse. Vse je podrejeno profitu. Kar onemogoča spoštovanje planeta, revščine itd. Iluzija (da lahko posameznik nekaj reši) je namenjena zgolj temu, da se ljudje ne uprejo.
Antropologi, ki preučujejo postsocializem, ugotavljajo, da ni kakšnega posebnega odpora – do kapitalizma (niti levica). Obstajajo pa določene prakse, kjer se ljudje upirajo. Ena izmed stvari je zelo razširjeno nezadovoljstvo. Srečati zelo zadovoljnega Slovenca je izredno velika redkost. Najprej pridejo na vrsto (ko se preučujejo razlogi za nezadovoljstvo) slabi odnosi na delovnem mestu. Slovenec ne razume tekme enega proti drugemu. V šolstvu se krepi individualizem – npr. s prodajo zapiskov.
Reforma šolskega sistema se ukvarjajo na enak način, kot pred 30-timi leti. Nihče se ne ukvarja z dejstvom, da otroke vzgajamo v duhu neoliberalne ideologije. Vzgajamo otroke na način, da nimajo vesti. Nasilje je sistemski problem – ne individualni (začne se že z računalniškimi igricami). Če ne razumeš okolja, ne moreš delati reforme. O čemu se sploh bodo pogovarjali, ko bodo delali reforme?
Slovenci imajo 1500 let kolektivističnih tirnic, in imamo 30 let neoliberalizma. Potrebujemo od 7-8 generacij, da se zadeve spremijo. Zato so ljudje nezadovoljni. Če postavite Slovenca v »takšno« družbo, potem je jasno, da bo Slovenec odreagiral – tako kot odreagira. Za Slovence je nekaj normalnega da tisti ki dela odloča o profitu, da je ključno socialna povezljivost. Zemljiški gospod, ki je bil lastnik, ni odločal o temu, kaj se bo delalo v vaški gmajni. Samoupravni socializem je bil prenos domačijske ekonomije – v tovarne.
V domačijski logiki preživijo otroci, starejši. V domačiji se nagrajuje članstvo ne količina in kvaliteta dela. Slovenci tega ne vedo, vedo pa da je to narobe. To je nezadovoljstvo, ki se kaže.
Slovenec ni zadovoljen, če »lastnik« kupi novi avto, ne plača pa prispevkov za socialna zavarovanja. Ne strinja se s tem, da ne »odloča« o dobičkih. Za preživetje bomo delali v nedeljo, ne bomo pa delali v času, ki je namenjen nam – v prostemu času.
Obstaja čas, ko delaš in obstaja čas, ko je namenjen druženju – znotraj domačije. Pomoč od sosedov sem dobil, če sem imel dobre odnose s sosedi. Point je imeti dobre odnose. Kar omogoča, da preživiš, če nimaš sredstev za preživetje. Slovenci gredo k maši, potem gredo na kosilo. Govorijo o grahu. Se družijo s sosedi. Dejanja so namenjena graditi dobre donose. To ima smisel, četudi ne vemo, za kaj je to pomembno. Zato Slovenci imajo prosto nedeljo. Slovenci hočejo tudi drugačno RTV. Pri Slovenci je neposredna demokracija nad parlamentarno demokracijo. Slovenska demokracija (pred 1500 leti) je edina prava demokracija. Saj so vsi sodelovali. To je bila dolžnost. Če Slovencem vzameš čas (nedelja pa je za druženje), to ni sprejemljivo.
Če hočemo, da deluje parlamentarna demokracija, moramo vzporedno vzpostaviti neposredno demokracijo. Inštitucija vaške demokracije (nekaj malega je to bilo tudi v Veliki Britaniji) je omogočila preživetje. Lastnik ni odločal o teh zadevah.
Odločitev najnižje socialne ravni je enak odločitve okraja. Najvišja stopnja obligacije je odločitev najnižje ravni. Višja kot je raven, manj se moramo držati pravil. Zakone upoštevamo samo, če je zakon skladen z dogovorom! Korupcija je zato najbolj normalna stvar. Pa dajte se zmenit, je napotilo Slovencev. Ne pa, držite se zakona.
Nobena inštanca ne more spremeniti tistega, kar se zmenimo. To velja že 1500 let. Kralj se je ukvarjal z zunanjo zadevo, ne more pa se ukvarjati z mojim preživetjem. To delajo tisti, ki delajo!
Mi hočemo imeti avtoriteto (podobno, kot na Japonskem), ki pa mora poskrbeti za podrejene. V neoliberalni logiki temo ni tako. Mi zato vedno izvolimo za nov obraz. Če novi ne bo poskrbel za nas, bo odletel (tudi Golob). Mi hočemo avtoriteto, ki pa je paternalistična. Poskrbeti je potrebno za podrejene. Če ne poskrbiš za podrejene, ne pričakuj lojalnosti.
Tito je vedno povedal. Kako ste? Če so ljudje rekli, da potrebujemo tovarno, so tovarno izgradili. Poglejte Kidričevo. Ki je imel bazen. Danes pa avtoriteta ne poskrbi za podrejene.
Vodja velike multinacionalke na Japonskem poskrbi za podrejen. Ali ima čistilka v njegovem podjetju višjo plačo, kot pri konkurenci. To je merilo za dobrega managerja na Japonskem. To Slovenec hoče!
Pri Slovencih je najhujša stvar….vse oblike psihološkega trpljenja izvirajo iz slabih odnosov. Pri Američanih temu ni tako. Oni sploh ne vedo, kaj dobri odnosi na delovnem mestu sploh pomenijo. Dobra stvar pa je, da ameriški voditelji znajo delati tako, da ni konfliktov. Tega pri nas ni. Nimamo kodeksov,…kako se uporablja kuhinja, kako se šalice perejo…….oni računajo, da bo konflikt, zato ga sistematično odpravljajo.
Mi pa mislimo, da je delovno mesto kraj sodelovanja. Tako, kot je bilo nekoč. Gre za strukturni problem. Moramo najprej ugotoviti, kaj je strukturni problem….če je strukturni, je potrebno spremeniti družbo.
Mi smo nezadovoljni , ker se na delovnem mestu nimamo radi….to je strukturni problem…….psihiatri tu ne morejo pomagati.
Vesna Godina, Val 202 4.4.2023
Kaj nam lahko dr. Vuk Godina, pove o davčnem sistemu?
Povedala je že vse.
Ne razumemo slovenske družbe.
Ne razumemo odnosov.
Ne razumemo davkov (davki pa so v prvi vrsti “odnosi”).
Ne delajmo reform, dokler se »v domačiji« – ne dogovorimo, kako naprej!
Povedala je tudi, da se lahko o davčni reformi – dogovorimo samo na REFERENDUMU!
Brez Vuk Godine, ne delajmo nobene davčne reforme press….
Zapisal in dodal nekaj “sklepanj”: mag. Franc Derganc. TAX BLOG ZDSS, www.zdss.si
