Upravni odbor ZDSS ZDSS je dne 25. 2. 2025 podala pripombe na dopolnjen predlog Zakona o izmenjavi elektronskih računov in drugih elektronskih dokumentov računov (ZIERDED), ki je bil objavljen 11. 2. 2025 na spletni strani eUprave.
Stališče ZDSS
Naklonjeni smo digitalizaciji poslovanja, vendar menimo, da bo Zakon pretirano posegel v področje varovanja poslovnih skrivnosti in bo povzročil nepotrebno zmedo in stroške med podjetji (davčnimi zavezanci).
ZDSS je svoje komentarje že posredovala na prvi objavljen predlog zakona v 2024. Ker je bil del pripomb sprejet, bi v nadaljevanju predstavili še par ključnih točk, ki bi morale biti vodilo pri pripravi in uveljavitvi predloga Zakona o izmenjavi elektronskih računov in drugih elektronskih dokumentov računov.
Vsekakor pa pričakujemo, da bodo spremembe zakonodaje šle v smeri poenostavljanja zakonodaje, in da se bo pred potrditvijo predloga predpisa naredila in javnosti predstavila podrobna analiza tako prihrankov, ki jih omenja gradivo predloga Zakona (več kot 200 mio EUR) in na drugi strani tudi vseh stroškov; tudi tistih prikritih.
Pripombe ZDSS na predlog Zakona o izmenjavi elektronskih računov in drugih elektronskih dokumentov računov (ZIERDED)
Ministrstvo za finance RS je 11. 2. 2025 na spletni strani eUprave objavilo dopolnjen predlog Zakona o izmenjavi elektronskih računov in drugih elektronskih dokumentov računov (ZIERDED).
Zakonodajalec se v predlogu sklicuje na zagotavljanje pravne kontinuitete na področju prenosa in izvajanja Direktive 2014/55/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne, 16. aprila 2014, o izdajanju elektronskih računov pri javnem naročanju (Uradni list EU, L št. 133 z dne, 6. 5. 2014), ki je bila v slovenski pravni red prenesena z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike (ZOPSPU-1A). Dodatno zakonodajalec poudarja, da je namen Direktive 2014/55/EU k izdajanju e-računov zavezati vse kategorije naročnikov. Omenja tudi, da je sedaj to področje normativno podnormirano. Z izmenjavo e-računov naj bi gospodarski subjekti ustvarili znatne koristi z vidika prihrankov, vpliva na okolje in zmanjšanje upravne obremenitve.
V Zbornici davčnih svetovalcev Slovenije (ZDSS) smo na splošno glede zgoraj navedenega skeptični. V praksi vidimo večje izzive za gospodarske subjekte, saj bi s tem nastali tudi dodatni stroški zaradi nadgradnje njihovih ERP sistemov in zagotavljanja ustrezne hrambe e-računov in drugih dokumentov (npr. v registriranem oblaku pri enem izmed ponudnikov). Izziv vidimo tudi z vidika varnosti posredovanih podatkov in glede širitve obsega posredovanih podatkov, ki je po našem mnenju prekosorazmerna.
Zbornica davčnih svetovalcev Slovenije (ZDSS) je svoje pripombe že posredovala na prvotni predlog besedila in se v teh pripombah ne bo ponavljala v točkah:
1. Podpora digitalizaciji, a v kakšnem obsegu
2. Varovanje potrošnikov
3. Ažurnost vodenja ponudnikov e-poti
4. Globe po ZDavPR in ZIERDED
K naslednjim točkam pa bi dodali dodatne komentarje v nadaljevanju.
Hramba prometnih podatkov o e-računih in e-dokumentih
V tem delu bi ponovno opozorili na obveznost podjetnika (davčnega zavezanca), da dokumente hrani 10 ali celo več let.
V skladu z 19. členom se npr. zahteva:
(4) Davčni organ zagotavlja e-račun, izdan ali prejet prek aplikacije davčnega organa, pet let od dneva izdaje ali prejema e-računa.
Ker bodo to rešitev uporabljali predvsem mali davčni zavezanci, ki morda niti nimajo podpore, kako izdane/prejete e-račune ustrezno hraniti pri sebi. Se s tem kratkim rokom te zavezance izpostavlja tveganju, da v primeru nadzora teh računov ne bodo več mogli zagotoviti.
Potrebno je tudi opozoriti, da se v času 10 ali 20-letnega obdobja lahko zgodijo kakšne naravne nesreče, kibernetski napadi, stečaji, spremembe računovodskega servisa …, ki povzročijo, da se določeni podatki izgubijo (pri izdajatelju, pri prejemniku, pri ponudniku e-poti, pri ponudniku shrambe podatkov).
Kako bomo v teh primerih zaščitili pravne osebe?
Treba se je zavedati, da je strošek hrambe e-dokumentacije res cenejši kot strošek hrambe arhiva v papirni obliki, ampak je tudi bistveno višja verjetnost, da se celoten arhiv e-računov posamezne družbe izgubi.
Pričetek uporabe ZIERDED
Določbe ZIERDED, ki se nanašajo na obvezno izmenjavo e-računov in pravila izmenjave e-računov in e-dokumentov, se začnejo uporabljati 1. 1. 2027.
V predlogu zakona ni pojasnjeno, zakaj država ne bi uvedla daljšega prehodno obdobje – eno ali dve leti – kar bi zavezancem za izdajo računov v e-obliki omogočilo, da se primerno pripravijo in v tem prehodnem obdobju tudi odpravijo morebitne napake, ki se bodo pojavile.
Skrb glede ekipe – osebe, odgovorne za strokovno pripravo in usklajenost gradiva
Glede na besedilo predloga zakona so bile osebe, odgovorne za pripravo zakona:
− Milena Bremšak, generalna direktorica Direktorata za javno računovodstvo, Ministrstvo za finance,
− mag. Tina Humar, generalna direktorica Direktorata za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov,
− Urška Kos, generalna direktorica Uprave Republike Slovenije za javna plačila,
− Peter Grum, generalni direktor Finančne uprave Republike Slovenije.
Preseneča sestava ekipe. Predvsem iz vidika, ker v ekipi ni strokovnjakov/posameznikov, ki bi se ukvarjala z digitalizacijo, sta pa v ekipi kar dve predstavnici Ministrstva za finance in predstavnik Finančne uprave Republike Slovenije.
Kljub temu da sta bila sporna člena prvega predloga Zakona, ki sta predvidevala podlago za zbiranje dodatnih podatkov na ravni FURS, v tem besedilu predloga brisana, je očitno, da ta Zakon ni namenjen poenostavitvi dela podjetij, ampak bo v naslednji fazi po naši oceni služil oblikovanju platforme, iz katere bo Finančna uprava RS in morda še kakšen deležnik črpal podatke o poslovanju slovenskega gospodarstva (ne gre samo za varovanje osebnih podatkov, ampak tudi za varovanje poslovne skrivnosti …).
Menimo, da ta Zakon, če s strani MF in FURS ne bo jasnega signala in zagotovil, da namen tega Zakona ni zagotavljanje hitre ceste do informacij, ki jih že danes želi zbirati FURS, ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Vsakič ko država predlaga in sprejema nove zakone, pod pretvezo olajšanja poslovanja davčnih zavezancev, se vprašamo, ali je to res namenjeno podjetjem ali pa je v ozadju želja po neupravičenem zbiranju podatkov. Treba se je zavedati, da če bi elektronsko posredovanje računov res omogočalo tako velike prihranke, omeja se 200 mio EUR, bi podjetja in zasebniki takšen sistem želeli vpeljati in bi ga vpeljali brez državne prisile in glob.
Povzetek predlogov oz. pripomb ZDSS na ZIERDED
ZDSS pozdravlja nadaljnjo digitalizacijo poslovanja poslovnih subjektov, ki naj bi od 1. januarja 2027 dalje skladno s tem Zakonom izmenjevali vse račune in druge dokumente v e-obliki. Vendar je hkrati skeptičen, saj bo uvedba tega za poslovne subjekte predstavljala dodatno finančno breme in predstavlja prvi korak k zahtevi države (predvsem FURS), da se ji posredujejo tudi ti podatki.
ZDSS meni, da zakonodajalec predpisuje zahteve, hkrati pa pozablja, da uvedba elektronske izmenjave dokumentov pomeni tudi zagotavljanje ustrezne hrambe teh dokumentov v e-obliki, kar bo za posamezne subjekte lahko pomenilo veliko začetno finančno breme iz naslova zagotovitve ustrezne hrambe EDI računov. Predvsem pa glede na opisano tudi tveganja, ki jih danes ni mogoče zanemariti, ali si jih sploh predstavljati.
Zakonodajalec naj omogoči brezplačno računalniško podporo, izobraževanje oz. zagotovi finančna sredstva za programsko posodobitev ali kar v celoti računalniške programe, kajti olajšave v investiranje tovrstne opreme, po mnenju ZDSS, presegajo okvir dovoljenih davčnih olajšav za investiranje.
Želeli bi opozoriti tudi na nesorazmerno kratek rok za podajo pripomb na predlog zakona. Pri čemer gre za obdobje zaključevanja bilanc.
Hkrati pa o objavi predloga v medijih ni mogoče zaslediti nobene informacije o predlogu Zakona, in kakšne bodo njegove posledice za več kot 245.000 poslovnih subjektov!
Skupni znesek davčne osnove zavezancev za DDPO – tistih, ki so poslovali z dobičkom, je v letu 2022 znašal 8.916.344.367 EUR. Če je dejansko letni strošek povezan z izdajo, prejemom in izmenjavo računov za zasebni sektor 814.276.425 EUR, bi to pomenilo, da znašajo ti stroški skoraj 10 % celotnega dobička, ki ga ustvarijo družbe v Sloveniji. Menimo, da bo država morala v zvezi z oceno predvidenega prihranka – 237.701.125 EUR – narediti bolj natančno analizo in v postopku sprejemanja predpisa, ki ne prinaša razbremenitve zavezancev, predstaviti konkretne podatke.
Začeli bi recimo lahko z vprašanjem, za koliko so se zmanjšali stroški v javnem sektorju, odkar se računi izdajo in prejemajo v e-obliki. Za koliko se je zmanjšalo število zaposlenih, za koliko so se znižali stroški izdajanja, prejemanja in hrambe e-računov ipd.
Avtorji: Upravni odbor ZDSS
