Z vami je marčevska številka DFP, kjer mag. Franc Derganc, predsednik ZDSS, razmišlja o davčni reformi 2023 in izgradnji poštenega davčnega sistema pri nas. Mirjam Trdan, davčna svetovalka ZDSS, pa se v teh dneh sprašuje o smiselnosti roka (31. 3.) za oddajo letnih poročil in obračunov. Zakaj ne bi rok premaknili primeroma na 30. 4. (če izkaze oddamo na papirju) ali pa na 30. 6. (če izkaze oddamo elektronsko) oziroma bi lahko uvedli tudi kvotni sistem, kot ga poznajo v Avstriji. Seveda tudi tokrat ne manjka drugih kvalitetnih blogov in člankov. Uživajte v branju!
ČLANKI IN VSEBINA
3 Uvodnik
4 Terjatve, premoženje, ki šteje
dr. Jožko Peterlin
Samo nekaj vprašaj za razmislek o možnostih izboljšanja pred ali po prodajnem procesu. Ali so računi odposlani pravočasno – v času pošiljanja blaga, opravljene storitve ali prej? Ali nam proces računovodske obdelave terjatev zagotavlja ažurno informacijo o stanju in gibanju terjatev do določenega kupca? Ali so stroški fakturiranja, obdelovanja terjatev in unovčevanja terjatev višji od samega zneska terjatev ali deleža čistega dobička v prodaji? Ali imamo v našem informacijskem sistemu zagotovljeno spremljanje donosnosti in učinkovitosti po kupcih, ker je spremljava zgolj po prejemkih premalo?
5 Analiza dohodninskih in drugih ukrepov slovenske in avstrijske vlade
v obdobju energetske krize
Davorin Temlin
V Avstriji so za blažitev posledic energetske krize in rasti cen življenjskih potrebščin sprejeli Zakon o eko-socialni reformi, ki posega na področja ekologije, davkov ter sociale, in katerega namen je poleg blažitve posledic energetske krize tudi blažitev posledic podnebne krize. V Sloveniji smo sprejeli predvsem ukrepe na področju dohodninske zakonodaje, ki pa ne gredo v prid konceptu socialne države, kar bi nam naj zagotavljal 2. drugi člen Ustave Republike Slovenije, ki pravi, da je Slovenija pravna in socialna država. Poslanci opozicije so v mesecu decembru 2022 na Ustavno sodišče RS vložili zahtevo za presojo ustavnosti zakona, ker naj bi bile nekatere spremembe zakonodaje nepravične, predvsem do delovno aktivnih ljudi. Vlada naj bi trenutno začela s pripravo celovite davčne reforme za obdavčitev dela in premoženja, po kateri bi plačevali davke glede na ekonomsko moč posameznika, tako da bomo videli, kaj nam bo prinesla davčna prihodnost
9 Kaj dejansko poganja sivo ekonomijo pri nas in kako jo ugotavljajo v sosednjih državah
mag. Franc Derganc
Siva ekonomija je posledica stanja v odnosu plačnik davkov – država. Je posledica nizke davčne morale. Za kar pa je, kot ugotavlja prof. Schneider, v prvi vrsti odgovorna »država«. Siva ekonomija namreč dokazuje veliko nezaupanje plačnikov davkov v delo oseb z javnimi pooblastili (zdravstvo, upravne enote…). Zato se borba zoper sivo ekonomijo prične – s spremembami znotraj oseb z javnimi pooblastili.
Zaupanje si je potrebno IZGRADITI in si ga tudi ZASLUŽITI!
14 Dileme v zvezi z rokom za oddajo končnih poročil pri združitvah in delitvah
– nejasnosti 13. odstavka 58. člena ZGD-1 v zvezi z ZDavP-2
Mihael Pojbič
Čeprav ZDavP-2 izrecno ne določa ureditve oddajo zaključnega poročila, kot to predvideva trinajsti odstavek 58. člena ZGD-1, je moč priti do smiselne razlage, uporabljajoč namen oddaje obračunov v primeru materialnih statusnih preoblikovanj in upoštevanje rokov za njihovo oddajo. V vsakem primeru, bi bilo dobrodošlo, da se ZGD-1 v tem delu dopolni oz. smiselno spremeni, da se rok za oddajo določi izrecno.
16 Mednarodni vidik obdavčitve storitev z DDV v povezavi z določbami Izvedbene
uredbe sveta (EU) št. 282/2011 – 4. del
Maja Dolinar Dubokovič
V tej številki Davčno-finančne prakse sta obravnavani dve posebni pravili glede kraja obdavčitve pri storitvah – pravilo za prevozne storitve in vstopnine za prireditve. Ker se v praksi velikokrat pozablja na Izvedbeno uredbo sveta (EU) št. 282/2011, katere uporaba je zavezujoča za vse države članice EU, tudi Slovenijo, smo v članku želeli opozoriti na določbe te uredbe, ki se nanašajo na posebna pravila.
18 Blog: Kratke zgodbe dolgoletne računovodje, ki podajajo njen osebni pogled
na rok za oddajo letnih poročil in davčnih obračunov
Mirjam Trdan
Zima je lep čas, toda računovodje se prebudimo iz zimskega ‘’spanja’’ za delovno mizo, ko zvončki in telohi že cvetijo. Vsi, ki imamo revidirance, pa zadihamo šele jeseni. To je naša stvarnost v naši lepi Sloveniji. Če ne bi bili pod takšnim časovnim pritiskom, bi si lažje organizirali delo, saj ko sestavljamo letna poročila, običajno računovodja, zaposlen v računovodskem servisu tudi tekoče knjiži poslovne dogodke zaradi DDV obračunov in izdelave mesečnih poročil, obračunava plače, odgovarja na vprašanja naročnikov… Časovni pritiski tako ne privedejo le do izgorevanja zaposlenih, zlasti v računovodskih servisih, ampak tudi do napak tako v škodo zavezancev kot
tudi države. Interesna združenja, kot so Zbornica računovodskih servisov, Zbornica davčnih svetovalcev, Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev, Davčno svetovalna zbornica, bi lahko strnila svoje vrste in predlagala spremembo 2. odstavka 58. člena ZGD-1.2 Temu posledično pa bi sledilo tudi podaljšanje rokov za oddajo davčnih obračunov. Menim, da bi Ministrstvo za gospodarski razvoj s hvaležnostjo sprejelo takšno pobudo, saj navedeno nima neposrednega vpliva na izpad javno-finančnih sredstev.
20 Blog: Zakaj Slovenija obdavčuje dohodke iz zaposlitve nerezidentov,
ki dela ne izvajajo v Sloveniji, niti nimajo drugih vezi s Slovenijo
Dean Košar, LL.M.
Določba prve točke prvega odstavka 10. člena ZDoh-2 je (verjetno) posledica nespretno zapisanega besedila. Ker je v nasprotju s splošnimi koncepti obdavčitve (npr. po Vzorčni konvenciji OECD), lahko Sloveniji ogrozi davčni ugled. Po drugi strani trenutna ureditev povzroči nepotrebno administracijo. Zakaj bi si sicer država želela takšnega administrativnega bremena za davčne zavezance in davčni organ, ki prav tako mora administrirati vse upravne postopke (pridobivanje davčnih številk, poročanje plač, uveljavljanje davčnih ugodnosti po KIDO idr.), vedoč, da davčni izplen ne pokrije niti stroškov davčnega organa? Verjetno si ne želi. Zato gre razmisliti o spremembi zakonske določbe na način, da se prva točka prvega odstavka 10. člena ZDoh-2 ne bi uporabila za dohodek nerezidentov iz zaposlitve na tujih predstavništvih, kjer in za katere se zaposlitev tudi izvaja (ne glede na davčni status predstavništva)
22 Davčno finančne novosti EU institucij:
Dean Košar, LL.M.
24 Domača sodna praksa: Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije
v zadevi Up-21/19-22 z dne 12. 1. 2023 o »pravici do uporabe gotovine«
Mihael Pojbič
Sodba Ustavnega sodišča ima tudi širšo sporočilnost. V vsakem postopku je treba preveriti, iz kakšnega stališča oz. domneve je davčni organ izhajal. To stališče je lahko izkazano posredno ali neposredno, skozi uporabo materialnega ali postopkovnega prava. V primeru, da je takšno stališče neskladno z Ustavo ali zakonom, lahko predstavlja bodisi kršitev pravil postopka, nepravilno uporabo materialnega prava ali (nedovoljen) poseg oz. nedovoljen način izvajanja določene pravice, zagotovljene z Ustavo.
27 Sodna praksa Sodišča EU: Platforma OnlyFans mora plačati DDV
na celoten znesek naročnin
dr. Janja Hojnik
OnlyFans, spletna platforma, znana po vsebinah za odrasle, bo tako morala plačati DDV na celoten znesek, ki ga plačajo naročniki ustvarjalcem vsebine, ne le na 20-odstotno znižanje pristojbin. S tem je Sodišče EU podprlo stališče davčne uprave Združenega kraljestva, OnlyFans pa je s tem izgubila najvišjo bitko na Sodišču EU, ki potrjuje davčno prakso v več državah članicah EU in je pomembna tudi za druge spletne platforme, ki povezujejo naročnike in ponudnike storitev
29 Ne prezrite: Razmišljanja ob davčni reformi.
Kdaj bomo deležni davčne reforme, ki bo resnično udejanjila našo Ustavo
mag. Franc Derganc
Ko mlado osebo pospremimo v zrelo življenjsko obdobje (npr. poroka hčere), ji običajno sporočimo misel, ki naj ji bo vodilo za uspešno in srečno življenje. Naša Slovenija je še mlada. Očitno si še ni izbrala niti »izbranca«, ki bi bil vreden zaupanja. Kolegi iz stroke, nujno je, da strnemo vrste in pomagamo naši nevesti izbrati vsaj pot, po kateri naj bi hodila. Naj se navežemo še na teze postavljene v začetku, ki jih lahko le potrdimo. Debata o nižjih davkih je preuranjena, če želimo izgraditi pošten davčni sistem. Izgradnja poštenega davčnega sistema pri nas mora biti tako v ospredju davčne reforme 2023, ki mora temeljiti na enakosti pred zakonom (za vse 4 sklope javnih dajatev), etičnosti delovanja davčnih posrednikov in integritetnem delovanju oseb z javnimi pooblastili. Pri določanju višine davkov pa mora upoštevati tudi omejitve, ki jih narekujejo ukrepi na drugih ne-davčnih področjih, mednarodno konkurenčni davčni sistem in financiranje socialne države. V povezavi z etičnostjo delovanja davčnih posrednikov pa bi bilo nujno čim prej sprejeti standarde za davčno-svetovalne storitve, ki bi varovali ugled davčnih posrednikov, pa čeprav za to (še ni) razumevanja na strani tistih, ki so pristojni postavljati pravne okvire. Četudi naša nevesta (ki jo vodijo tri veje oblasti), še ni ponotranjila poštenega davčnega sistema, bomo morali davčno-svetovalne storitve za naše stranke še naprej izvajati na način, da bodo stranke prejele storitve, ki bodo »davčno-pravno neprepustne«. Za njih gre. Za stranke gre. Za slovenska podjetja gre. Za fizične osebe gre. Ki potrebujejo naše storitve zato, da plačajo točno toliko davkov, kot to določa zakon in niti enega evra več! To pa je tudi prva pravica plačnikov davkov v sleherni državi EU! Razen pri nas?
37 Ne prezrite: Plačevanje pavšalnih prispevkov v letu 2023
39 Novice ZDSS: Mesečno izobraževanje:
Mirjam Trdan
40 Novice ZDSS: 26. Kongres Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije 2023
– predstavitev vsebin predavanj
Mirjam Trdan
