Z vami je nova majska številka revije Davčno-finančne prakse!
Za nami je Dan ZDSS in prijetno druženje v Termah Dobrna, kjer pa je prišlo tudi do zelo konstruktivnih razprav in nekatere izmed teh so povzete tudi kot blogi ali članki v tokratni majski številki revije.
Ena najbolj burnih razprav se je razvila ob predavanju mag. Franca Derganca, davčnega svetovalca ZDSS, ki je predstavil pravne in tehnične vidike uporabe »Robotka FURS«. Predavanje pa je s praktičnimi vpogledi iz prve roke odlično dopolnil udeleženec Miha Piber, snovalec klepetalnega robotka na Finančni upravi RS. Damjana Slapar Burkat, direktorica Uprave za nadzor pri FURS, pa nam je predstavila najpogostejše ugotovitve napak pri izvajanju nadzora DDPO in DDD. Razprava na njeno predavanje je odprla številna praktična vprašanja glede izvajanja zakonodaje in komunikacije med stroko ter FURS.
Osrednjo vlogo v Ne prezrite pa posvečamo tudi novemu Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS), ki “ad hoc” posega v deset zakonov in hkrati uvaja tri samostojne začasne ukrepe na področju DDV za energente, gostinske dejavnosti in zdravstvene dejavnosti. V svojem članku se Simona Štavs, davčna svetovalka in častna članica ZDSS sprašuje, ali ni morebiti intervencijski sveženj ZIURS posegel v ustavno pravico do dela.
Seveda tudi tokrat ne manjka drugih zanimivih člankov, blogov in opisov sodnih praks.
Želimo vam prijetno in koristno branje!
Doc dr. Darja Gregorčič Bernik
Odgovorna urednica DFP
P.S. Povzetki vseh člankov iz tokratne številke DFP so vam na voljo spodaj.
>> AKCIJA za nove naročnike DFP in e-arhiva vseh številk <<
Se želite sami prepričati o strokovni vrednosti vsebin v reviji DFP?
Pridobite si brezplačni ogledni izvod >>tukaj<<
ČLANKI IN VSEBINA
3 Uvodnik
4 Je intervencijski sveženj ZIURS posegel v ustavno pravico do dela
Simona Štravs
ZIURS na področju delovnega prava prinaša določbo, ki je bila, vsaj na prvi pogled že predmet presoje USRS. Odgovor, ali gre za ustavno-skladno ureditev pa je odvisna od dveh vprašanj. Prvič, ali je določba sama po sebi problematična, brez upoštevanja dolžnosti delodajalca, da (sicer na pobudo delavca) poda utemeljen razlog in drugič, ali je mogoče navesti katerekoli druge utemeljene razloge kot pa tiste iz člena 89 ZDR-1.
7 DDV in transferne cene pred desetimi leti in danes
Natalija Kunstek
Prilagoditev transferne cene za DDPO ne pomeni avtomatične prilagoditve davčne osnove za DDV. Ključno vprašanje pri presoji je, ali obstaja neposredna povezava med dobavo in plačilom.
Pravila za prilagoditev DDV so opredeljena v členih od 36. do 39. ZDDV-1 ter v zvezi z obveznostjo popravka do odbitka DDV ob spremembi dejavnikov, v 68. členu ZDDV-1.
Strokovna skupina za DDV je nato aprila 2018 pojasnila, da prilagoditev za DDPO ne pomeni nujno prilagoditve za DDV. Dejstvo pa je, da je primarna prilagoditev s strani davčnega organa manj verjetno rezultira DDV učinek. Na drugi strani pa prostovoljna prilagoditev, ko zavezanec z dobropisom ali bremepisom naknadno vpliva na davčno osnovo za namene DDPO, rezultira večja verjetnost DDV učinka.
Ne glede na navedeno pa velja, da v kolikor ni neposredne povezave med dobavo in ceno, učinka na DDV praviloma ni. Ključno pri presoji Sodišča EU, ki je rezultiralo razlago pred desetimi leti in danes, je, ali gre za obdavčljivo transakcijo, ali je prilagoditev pripisljiva točno določeni dobavi in kdaj dejansko nastane obveznost obračuna DDV – torej ali gre za preteklo ali bodočo dobavo oziroma ali gre morda za ločeno dobavo.
8 Novejša sodna praksa v davčnih zadevah
mag. Barbara Žemva Privšek
Skupni imenovalec novejše sodne prakse je krepitev pravne varnosti davčnih zavezancev ter jasnejše določanje meja dopustnega ravnanja davčnih organov. Ključno vprašanje prihodnjih let bo, v kolikšni meri bodo tem usmeritvam sledili tudi davčni organi pri svojem odločanju v konkretnih zadevah.
11 Izstop družbenika iz družbe – davčni, pravni in praktični vidiki
dr. Nina Orehek Ručigaj
Izstop družbenika iz družbe je kompleksen proces, ki zahteva usklajevanje pravnih, davčnih in poslovnih interesov vseh udeleženih. Način izstopa lahko pomembno vpliva tako na višino davčne obremenitve kot tudi na nadaljnje poslovanje družbe in odnose med družbeniki.
Pravočasno načrtovanje, kakovostna družbena pogodba in ustrezno davčno svetovanje so zato ključni elementi uspešne izvedbe izstopa. Le celovit pristop omogoča, da se interesi družbenika, družbe in drugih deležnikov uskladijo na način, ki zagotavlja pravno varnost in dolgoročno stabilnost poslovanja.
13 Poročanje o trajnostnosti: ESRS G1 Poslovno ravnanje
Katja Pogač
ESRS G1 prinaša pomembno nadgradnjo razumevanja poslovnega ravnanja podjetij, saj sistematično povezuje elemente korporativne kulture, integritete poslovanja ter odnosov z dobavitelji in odločevalci. Razkritja, zahtevana v okviru tega standarda, lahko bistveno povečajo transparentnost in primerljivost med podjetji, zlasti na področjih, ki so bila doslej pogosto obravnavana bolj deklarativno kot merljivo (npr. etika, lobiranje, plačilne prakse). Za uporabnike poročil o trajnostnosti tako predstavljajo dragocen vpogled v dejansko delovanje podjetja ter njegovo izpostavljenost tveganjem, povezanim z neustreznim poslovnim ravnanjem. Hkrati pa širok in vsebinsko raznolik nabor zahtevanih razkritij odpira vprašanje popolnosti in zanesljivosti predstavljenih informacij, ki so v veliki meri odvisne od notranjih presoj podjetja in razpoložljivosti ustreznih evidenc. Nadzor nad popolnostjo razkritij zato v praksi predstavlja pomemben izziv. V tem kontekstu bo pomen jasnih notranjih kontrol, dokumentiranih postopkov in dosledne uporabe načela pomembnosti še dodatno narasel.
15 Blogi strokovnjakov:
Blog: Delo na daljavo čez mejo: delovnopravni, socialno-varstveni in davčni vidik
mag. Brigita Žunič
Čezmejno opravljanje dela ni le vprašanje fleksibilnosti – je kompleksno področje, ki zahteva sočasno razumevanje delovnopravne zakonodaje, predpisov o socialni varnosti in davčnih konvencij. Napake, v kateri koli od teh dimenzij, lahko vodijo do neizpolnjevanja predpisov, nepotrebnih stroškov ali dvojne obdavčitve. Skrbna analiza ob vsakem konkretnem primeru čezmejnega zaposlovanja je zato nujna ne le priporočljiva.
Blog: Transferne cene in DDV v luči sodbe Sodišča EU v zadevi Stellantis (C-603/24)
Andrej Grah Whatmough
Sodba v zadevi Stellantis jasno kaže, da transferne cene in njihove prilagoditve niso avtomatično obdavčljive kot storitve ali druga posebna plačila za DDV namene. Temelja za obdavčljivo transakcijo sta dejansko pravno razmerje in neposredna povezava med opravljeno storitvijo in prejetim nadomestilom. Medsebojno razmerje med DDV in transfernimi cenami tako ostaja eno ključnih in pogosto napačno razumljenih področij za multinacionalne skupine. DDV in transferne cene nista povsem ločeni področji, temveč imata zelo pomembno presečišče, ki lahko povzroči nepričakovane dodatne obveznosti za DDV in omejitve pri uveljavljanju odbitka vstopnega DDV. Zato je pri načrtovanju transfernih cen znotraj multinacionalnih skupin ključno upoštevanje tudi vidika DDV, čeprav se ravno na ta vidik v praksi pogosto pozabi.
Blog: Anekdota o milijonski dividendi – ko ti FURS »podari« tisočkrat večjo dividendo od pričakovane
Tim Jeraj Kobelenski
Kot davčni svetovalec se človek sčasoma navadi na najrazličnejše situacije – od pritiska pri lovljenju rokov, do konstantnih zakonskih sprememb in trmastih (tudi zmotnih) stališč Finančne uprave Republike Slovenije. Občasno pa te presenetijo tudi lastne (ali sistemske) napake.
Blog: Robotek FURS: praktičnost davčnega klepetalnika in meja pravne varnosti
mag. Franc Derganc
Robotek FURS je na prvi pogled praktičen digitalni pomočnik, ki uporabniku hitro odgovori na davčna vprašanja. Toda pri FURS ne govorimo o zasebnem klepetalniku, temveč o komunikacijskem kanalu državnega davčnega organa. To pomeni, da uporabnik odgovora ne razume kot mnenje neznanega spletnega orodja, ampak kot informacijo organa, ki odmerja, nadzira, izterjuje in sankcionira.
24 Davčno finančne novosti EU institucij:
Majska seja Sveta EU za ekonomske in finančne zadeve
Dean Košar, LL.M.
Finančni in gospodarski ministri EU so 5. maja 2026 zasedali na rednem srečanju Sveta za ekonomske in finančne zadeve (ECOFIN). Boj proti davčnim goljufijam Svet se je dogovoril o novih pravilih za okrepitev boja proti goljufijam na področju DDV v EU z izboljšanjem sodelovanja med državami članicami, Evropskim javnim tožilstvom (EJT) in Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF).
26 Domača sodna praksa:
Ob prenehanju družbe njene terjatve do družbenika ne predstavljajo (nujno) prikritega izplačila dobička
Mihael Pojbič, mag. prava
Ali je prenehanje dolga zaradi likvidacije prikrito izplačilo dobička?
Samo po sebi se prenehanje družbe in posledičen prenos terjatve družbe do družbenika na samega družbenika ne šteje za obliko odpusta dolga, temveč za prenehanje dolga na ravni družbenika zaradi konfuzije. Morebitna pozitivna korist pa je obdavčena kot kapitalski dobiček. Možna pa je prekvalifikacija, kar pomeni, da je odgovor odvisen od tega, ali so izpolnjeni pogoji za davčno izogibanje po četrtem odstavku 74. člena ZDavP-2. Menimo, da to ne pomeni, da posojil ni potrebno vrniti pred prenehanjem družbe, temveč je potrebno identificirati, ali obstajajo nedavčni razlogi, ki osmišljajo takšno početje (sicer bodo posledice enake kot v zadevah X Ips 43/2014 in X Ips 272/2014).
27 Domača sodna praksa:
Vrednote EU pod sodnim varstvom
dr. Janja Hojnik
Sodba Komisija proti Madžarski pomeni pomembno prelomnico v ustavnem pravu Evropske unije, saj je Sodišče prvič samostojno ugotovilo kršitev člena 2 PEU in potrdilo, da so vrednote Unije pravno zavezujoč standard. Hkrati je poudarilo, da je samostojna uporaba člena 2 PEU namenjena le posebej resnim in sistematičnim posegom v temeljne vrednote Unije. Sodba neposredno krepi varstvo LGBTI+ oseb, širše pa potrjuje, da pluralizem, nediskriminacija, človekovo dostojanstvo, enakost in človekove pravice predstavljajo merilo presoje nacionalnih ukrepov. Za Slovenijo ima sodba dodaten pomen tudi zato, ker je v postopku podprla Komisijo, kar potrjuje vse večji pomen pravne izvršljivosti vrednot EU v sodobnem ustavnem pravu Unije.
31 Ne prezrite:
Intervencijski sveženj ZIURS z davčnega vidika: kaj prinašajo spremembe
od leta 2026 dalje
Matevž Miljavec
ZIURS na davčnem področju prinaša mešanico kratkoročnih in trajnih ukrepov, katerih neto učinek je predvsem razbremenitev fizičnih oseb in samozaposlenih. Najbolj sistemski poseg predstavlja razvojna kapica iz novega 6. a člena ZPSV, ki bo občutno znižala strošek dela pri visoko plačanih kadrih in lahko vpliva na strukturo plačne politike v sektorjih z visokokvalificiranim kadrom. Nova lestvica normiranih odhodkov ohranja koncept stopničaste degresije, vendar v zgornjih razredih bistveno blaži davčno breme, s čimer naslavlja dolgoletni očitek, da je sistem normirancev nad pragom 100.000 EUR de facto deloval kot razlog za prehod v drugačno pravno-organizacijsko obliko. Cedularna obdavčitev najemnin s 5-odstotno stopnjo za oddajanje družinam z otrokom in mladim do 30. leta predstavlja izrazito tržno spodbudo, katere učinek bo viden šele po prvih odločbah o odmeri dohodnine za leto 2026. Posebna nižja stopnja DDV
za osnovna živila ima izrazito potrošniško naravo, hkrati pa bo zaradi izključitve mešanih in predelanih izdelkov v praksi zahtevala precejšen klasifikacijski napor zavezancev iz živilske dejavnosti.
Ne prezrite:
Posredovano stališče ZDSS glede uvedbe ZMD na MF (5. 5. 2026)
Upravni odbor ZDSS
Odprto pismo v zvezi z izvajanjem Zakona o minimalnem davku (v nadaljevanju: ZMD)
38 Ne prezrite:
Pomembnejše novosti, objavljene v Uradnem listu RS za področje računovodstva, davkov in financ v gospodarstvu in na spletni strani Finančne uprave Republike Slovenije
(od 25. 4. 2026 do 25. 5. 2026)
Simona Štravs
44 Novice ZDSS
CFE Forum v Bruslju, april 2026 (Jakob Čop)
Dan ZDSS: Oaza dobrega počutja postala oaza davčno-računovodskih razprav
Mesečno izobraževanje ZDSS – 10. junij 2026: Identifikacija za DDV v tujini
Mesečno izobraževanje ZDSS – 17. junij 2026: Posvet o ZIURS
Davčno finančna konferenca in 29. Kongres ZDSS – 8. in 9. oktober 2026
