IN MEMORIUM
Danes smo prejeli novico, ki nas je presenetila, čeprav je jasno, da smo vedeli, da bo enkrat prišla. V eter je bilo sporočeno, da nas je zapustil naš Boris Pahor.
Napisal je precej besed, ki so nas predramile. Bil je oster govorec. Za tiste, ki niso želeli slišati “najbližji približek resnice”. Zakaj je “boj za materni jezik” “najbližji približek Resnice?
Ko se rodimo, nas pozdravi topla besede naše matere. Ki govori besede, ki se zarežejo v naš bit. Ki nas dejansko naredijo. In to je Boris Pahor znal povedati.
Bil je. žal, nerazumljen. Za tiste, ki so imeli srečo, da njegovih besed “niso živeli”. Ker so imeli privilegij živeti v družbah, ki ni preganjala drugačnih zgolj zato, ker ne govorijo “uradnega jezika”. Ki govorijo drugačen jezik.
Berimo več Borisa. Mogoče nas njegove besede zadanejo, tudi ko razmišljamo današnje vihre vojne.
Naj mu večnost riše toplo, slovensko besedo. Naj skupaj s Srečkom Kosovelom, Edvardom Kocbekom sporočajo pot – za nas, ki se moramo še veliko učiti. Od modrecev. In Boris je to bil.
Hvala Vam, Boris Pahor.
D.F.
