27. kongres ZDSS minil v znamenju prihajajočih davčnih sprememb

Za nami je 27. kongres ZDSS, ki je potekal 16. in 17. maja 2024 v čudovitem okolju Rimskih Term. Letošnji kongres je potekal pod sloganom: »Gradnja temeljev za predvidljivo davčno prihodnost«. Večina udeležencev se je dogodka udeležilo v živo, nekaj pa jih je spremljalo program tudi preko spleta.

Tradicionalni dogodek je namenjen davčnim svetovalcem, računovodjem, revizorjem, pravnikom in odvetnikom ter vsem, ki se na kakršen koli način ukvarjajo z davčnimi, računovodskimi in pravnimi vprašanji.

Vsebinsko bogat program

Program letošnjega kongresa je ponudil priložnost za izmenjavo dobrih praks, predavanj in razprave o prihodnosti davčnega sistema. Pomemben del programa je bila tudi okrogla miza, kjer so sodelujoči gostje razpravljali o davčnih reformah, izzivih, davčnih obremenitvah in spremembah, potrebnih za bolj predvidljivo davčno prihodnost.

Podelitev certifikatov "Davčni svetovalec ZDSS" in večerno druženje

Na večernem dogodku prvega kongresnega dne smo najprej razvajali svoje brbončice. Po večerji pa je sledila podelitev certifikatov. Dušan Jeraj, podpredsednik ZDSS in Matej Drenik, vodja organizacijskega odbora kongresa, sta novim »Davčnim svetovalcem ZDSS« ponosno podelila certifikate. Vsi so s svojim znanjem dokazali, da pomembno vplivajo na razvoj stroke davčnega svetovanja v Sloveniji. Za nasmejan večer je poskrbel komik Rok Škrlep s svojim nastopom.

Spremljajoče aktivnosti za udeležence

V sodelovanju z Rimskimi Termami smo organizirali tudi spremljajoče aktivnosti, da so se udeleženci z nami počutili še prijetneje. Spoznali smo zanimivo zgodovino Rimskih Term, uživali v panoramskem razgledu na najvišji točki stavbe in si ogledali luksuzno suito z jakuzijem. Drugi dan kongresa smo začeli z jutranjim sprehodom po Rimski stezi z energijskimi točkami in med predavanji skupaj s fizioterapevtkami naredili nekaj vaj za razgibavanje na delovnem mestu.

Predavatelji in teme

Zahvaljujemo se predavateljem, ki so s svojimi prispevki podprli dogodek:

mag. Dejan Petkovič, Abeceda svetovanje d.o.o.: Tekoče ali investicijsko vzdrževanje lastnih in/ali najetih osnovnih sredstev, vidik SRS in DDPO.
mag. Tanja Urbanija, BDO svetovanje, d.o.o.: DDV – trenutne zagate in kaj nas čaka.
Mihael Pojbič, mag. prava, odvetnik, Odvetniška pisarna Jadek & Pensa, d.o.o.: Dileme razmejevanja davčnih kontrol, inšpekcij in nadzorov ter zavarovanj.
Silva Koritnik Rakela, Izobraževalna hiša Cilj, d.o.o.: Posebnosti pri pripoznavanju prihodkov.
Simona Štravs, univ. dipl. prava., davčna svetovalka in častna članica ZDSS: Aktualna pravna in davčna problematika na področju aktivnih dohodkov in obračuna prispevkov za socialno varnost – zakaj ni poenostavitve PSV.
Dean Košar, LL.M., davčni svetovalec ZDSS, vodja davkov, Lek d.d.: Novosti opredelitve poslovne enote nerezidenta po ZDDPO-2.
Tamara Kek, odvetnica, Odvetniška pisarna Tamara Kek in partnerji, d.o.o.: Dedovanje, dednopravne pogodbe in obdavčitev.
mag. Suzana Tokić, ST Konzultacije, d.o.o.: Zaporedne dobave blaga – primeri iz prakse.
mag. Črtomir Časar, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, sodni cenilec, BV Finančna Skupina: Prodajni postopek in izzivi pri ocenjevanju podjetij pri prodajnem postopku.

Okrogla miza: Ali potrebujemo zgolj davčne spremembe, ali celovito davčno reformo?

Na okrogli mizi so sodelujoči gostje razpravljali o davčnih reformah, izzivih, davčnih obremenitvah in spremembah, ki so potrebne za bolj predvidljivo davčno prihodnost.
Moderatorka mag. Suzana Tokić, davčna svetovalka ZDSS, je vodila razpravo s sodelujočimi gosti:
mag. Katja Božič, državna sekretarka, Ministrstvo za finance
Peter Jenko, namestnik generalnega direktorja Finančne uprave RS,
mag. Franc Derganc, predsednik ZDSS in član strateškega sveta za davke
Peter Frankl, direktor in glavni urednik, Časnik Finance
Oliver Kljajić, LL.M., odvetnik, Odvetniška družba Kljajić, o.p., d.o.o.

Državna sekretarka mag. Katja Božič je na okrogli mizi predstavila načrte Ministrstva za finance glede prihajajočih davčnih sprememb. Napovedala je, da bodo prve spremembe davčne zakonodaje predstavljene javnosti v naslednjih tednih in bodo začele veljati s 1. januarjem 2025. Spremembe bodo naslavljale predvsem bistvene razvojne izzive in pomanjkljivosti obstoječega sistema, vendar ne bodo vključevale davka na premoženje ali nepremičnine. Prav tako je izpostavila, da so dodatne obremenitve, uvedene zaradi izrednih ukrepov ob poplavah, ena izmed prednostnih nalog, ki jih želi vlada nasloviti. Poudarila je tudi pomembnost javne obravnave in vključevanja zainteresirane javnosti v proces sprejemanja novih davčnih ukrepov.

Peter Frankl je izpostavil problematiko visoke davčne obremenitve višjih plač, kar otežuje pridobivanje kvalificiranega kadra v Sloveniji. Po njegovem mnenju to vpliva tudi na produktivnost, saj zaposleni niso dovolj motivirani, če so njihove plače relativno nižje v primerjavi z drugimi evropskimi državami.

Mag. Franc Derganc pa je poudaril potrebo po regulaciji poklica davčnega svetovalca, kar bi omogočilo boljšo urejenost in strokovnost davčnega svetovanja ter izboljšalo pravno varnost vseh davkoplačevalcev. Peter Jenko se je strinjal, da je tudi v interesu finančne uprave, da poklic davčnega svetovalca opravljajo dobro usposobljeni kadri, saj bi to izboljšalo stanje predvsem na področju računovodskih storitev. Prav tako je državna sekretarka mag. Katja Božič k temu dodala, da je predlog regulacije poklica davčnega svetovalca vreden obravnave v strateškem svetu in da bi država morala regulirati ta poklic, saj bi se s tem izboljšalo davčno okolje v R Sloveniji.

Mag. Franc Derganc je poudaril tudi, da bi na Ministrstvu za finance potrebovali stalno delovno telo ter odbor (posvetovalni organ gospodarstva) na FURS, ki bi se dobival na tedenski ravni. Vključeni morajo biti vsi predstavniki združenj (ZDS, OZS, ZDSS, GZS), katerim bi FURS moral poslati povabilo k oblikovanju vsebin, o čemer bi se obravnavalo. Odgovor Petra Jenka iz FURS je bil, da bi oblikovanje takšnih delovnih skupin bilo smiselno.

Oliver Kljajič, LL.M. je predlagal možnost poravnave dolgov oziroma dogovora o poplačilu dolgov, kar bi po njegovem mnenju rešilo številne odprte in dolgotrajne postopke. Verjame, da bi takšna ureditev bistveno pospešila reševanje dolžniških zadev in olajšala postopek za zavezance ter s tem izboljšala učinkovitost pravosodnega sistema.