Zakon o davčnem svetovanju ali uvedba davčno-svetovalnih standardov po vzoru Velike Britanije?
Zbornica davčnih svetovalcev Slovenije je leto 2022 namenila projektu “Gradimo skupaj pošten davčni sistem”.
Bistvo projekta je opraviti analizo stanja davčnega sistema (in podaje pobud za spremembe), ki dejansko financira skupne zadeve v Republiki Sloveniji. Predlogi ZDSS gredo v smer, da tudi pri nas, dobi plačnik davkov pravno varno poslovno okolje (v povezavi z davki), kot so ga deležni plačniki davkov v urejenih demokracijah.
Namen tega sestavka je podrobneje spoznati davčno svetovalne standarde, ki bi, v primeru uvedbe pri nas, pomagali urediti področje davčnega svetovanja. Zakaj? Da zavarujemo pravne interese strank, ki koristijo storitve izvajalcev, ki se ukvarjajo z davki.
Katere ukrepe predlaga ZDSS, ki bi izboljšali pravno varnost plačnikov davkov pri nas?
- Uvedba KODEKSA ZA PRAVICE PLAČNIKOV DAVKOV in VARUHA Za PRAVICE PLAČNIKOV DAVKOV
- Spremembe postopkovne zakonodaje, ki bo onemogočila pretirane posege v zasebnost posameznika (glej predlogi sprememb ZDavP-2 in ZFU , ZDSS 2020)
- Sprememba materialno-pravne davčne zakonodaje v primerih, ko in če slednja posega v pravice, zagotovljene z Ustavo RS (npr. uvedba davčnega kredita za dohodke , ki omogočajo zgolj kritje življenskih stroškov – namesto oljšav, ki dejansko favorizirajo premožnejše po zakonodaji, ki ureja dohodnino; uvedba pavšalne obdavčitve po vzoru iz Avstrije itd.)
- Spremembe na področju organizacije in dela FURS v smeri neodvisne agencije (ali pa izboljšati strokovno delovanje FURS), ki poroča državnemu zboru, sprememba II. stopnje v smeri kvazi sodnega postopka, uvedba STANDARDOV ZA DELO DAVČNIH SVETOVALCEV, po vzoru VElike BRitanije itd.
- Spremembe na področju zakonodaje, ki bi uredila tudi postopkovne pravice pri lokalnih dajatvah in dajatvah v povezavi z javnimi gospdoarskimi službami
- Spremembe na področju odločanja na sodiščih v davčnih zadevah, po vzoru Avsrtrije.
Kakšno je stanje davčnega sistema pri nas?
Primerjalna analiza davčnega sistema, ki je bila opravljena že v letu 2020 (Okrogla miza na temo Pravice plačnikov davkov), kjer smo ugotovili, da Slovenija nima urejenih inštitutov, ki bi omogočili varovanje pravic plačnikov davkov, kot jih določajo KODEKSI ZA PRAVICE PLAČNIKOV DAVKOV, po predlogu Komisije EU iz leta 2014.
V skupini za nadgradnjo davčnega sistema pri nas, ki ga je oblikoval Minister za finance v letu 2021, je pokazala velike pomanjkljivosti našega sistema, če in ko se primerjamo z urejenemi demokracijami.
Predlogi ZDSS, ki so objavljeni tudi na naših spletnih straneh, so povezane tako s spremembo postopkovne zakonodaje, kot tudi zakonodaje, ki ureja delovanje naše davčne administracije.
ZDSS je ugotovila velike pomenkljivosti tudi na področju lokalnih dajatev ter tudi dajatev, povezanih z t.i. javnimi gospodarskimi službami, saj navedeni področji nimata urejenih postopkov za udejanjanje pravic plačnikov davkov (ni registra plačnikov lokalnih davkov, ni postopkov za spreminjanje podatkov za lokalne dajatve, ni postopka za uveljavljanje olajšav ali oprostitev dajatev na položnicah itd.).
Seveda pa je ZDSS predlagala tudi uvedbo standardov za spremljnje kvaliteto storitev davčne administracije, kot tudi standardov za delo t.i. etičnih davčnih svetovalcev.
Zakaj je uvedba standardov za delo davčnih svetovalcev bolj primerna pot od zakona o davčnem svetovanju? Kaj sploh določajo standardi za delo v davčnem svetovanju, po vzoru Velike Britanije?
Standardi za delo v davčnem svetovanju so pravila, ki določajo t.i. etično davčno svetovanje, ki mora spoštovati namen davčnih zakonov.
Po predlogu ZDSS, bi davčno svetovalne standarde sprejele reprezentativne organizacije računovodij, davčnih svetovalcev, notarjev in odvetnikov. Zakaj navedene organizacije, kot je primer tudi v Veliki Britaniji? Navedene organizacije predstavljajo poklice, ki dejansko v največji meri delijo “davčne nasvete”.
V kolikor bi pri nas uvedli Zakon o davčnem svetovanju, po vzoru Avstrije sli Nemčije, bi bilo potrebno primarno zagotoviti infrastrukturo za izobraževanje davčnih svetovalcev. V Sloveniji, žal nimamo ustrezne izobraževalne infrastrukture. Poleg tega pa je potrebno upoštevati tudi dejansko stanje pri nas, ko se z davčnim svetovanjem dejansko ukvarja, trenutno, okoli 5000 podjetij, ki verjetno ne morejo zagotoviti pogoje, kot izhajajo iz zakonov, ki urejajo davčno svetovanje v državah EU.
Kaj določajo davčno svetovalni standardi (strokovno ravnanje v zvezi z obdavčevanjem), po vzoru iz Velike Britanije (PCRT)?
Spodaj prikazujemo prevod iz uvoda v PCRT standarde iz Velike Britanije. Uvod jasno pove namen standardov in kdo jih je zavezan izvajati. Standard za davčno svetovanje govori o postopkih, ki jih mora izvesti davčni svetovalec, da zagotovi davčno svetovanje, ki je skladno z namenom davčnega zakona.
- UVOD V PCRT – Poklicno ravnanje v zvezi z obdavčitvijo
- Standard za davčno svetovanje– PCRT pomoč list B: davčna svetovanje
- Prevoda nista strokovno lektorirana in sta namenjena zgolj strokovni razpravi. Prevoda tudi nista urejena na način, da bi lahko standarde aplicirali neposredno v slovenski pravni red (potrebne bi bile prilagoditve).
Povezave do originalnih standardov Združenega kraljestva
PCRT is supported by supplementary help sheets, which replace Parts 3 and 4 of the 2017 edition. There are six help sheets as follows:
Helpsheet A: submission of tax information and ‘tax filings’ (PDF, 155KB)
Helpsheet B: tax advice (PDF, 205KB)
Helpsheet C: dealing with errors (PDF, 155KB)
Helpsheet D: request for data by HMRC (PDF, 209KB)
Helpsheet E: members’ personal tax affairs (PDF, 83KB)
Helpsheet topical guidance: the provision of R&D tax credit services – issued 1 June 2020 (PDF, 160KB)