Člani upravnega odbora ZDSS so kot zastopniki svojih članov in hkrati davčnih zavezancev (gospodarskih družb, podjetnikov in fizičnih oseb) naslovili odprto pismo na Ministrstvo za finance in Vlado Republike Slovenije. V odprtem pismu opozarjajo na neustrezen postopek sprejemanja sprememb davčnih predpisov, ki jih je Ministrstvo za finance podalo v javno obravnavo z dnem, 3. junija 2024. V nadaljevanju podajajo pripombe na spremembe in dopolnitve predlogov zakonov ZDDV-1, ZDoh-2, ZDDPO-2, ZDavP-2 in ZDavPR-2.
ZDSS meni, da predlagane spremembe ne zasledujejo spodbujanja obstoječih in novih gospodarskih aktivnosti ter investicij. »Davčne spremembe je potrebno pripraviti načrtovano, s predhodno narejeno poglobljeno analizo gospodarske situacije v Sloveniji in na širšem evropskem trgu, s ciljem oblikovanja ukrepov za ustvarjanje spodbudnega okolja za strokovne kadre, ki so potrebni za ključne (razvojne) gospodarske panoge v Republiki Sloveniji, na eni strani in za zagotavljanje vzdržnosti javnih financ, na drugi strani. Predlagane spremembe pa dejansko zelo selektivno naslavljajo zahteve in pričakovanja gospodarstva in davčnih zavezancev«, so uvodoma zapisali.
Ob tem so opozorili na dve načeli, ki bi morale biti vodilo vsake vlade pri pripravi predlogov davčnih sprememb, in sicer:
a) Predlogi za spremembo in dopolnitev davčnih sprememb morajo temeljiti na predhodno izdelani analizi obstoječega stanja, upoštevajoč razvojno strategijo vodilnih gospodarskih panog v državi in analizo ureditve posameznega instituta v primerljivih davčnih (pravnih sistemih). Davčne spremembe se morajo sprejemati po rednem zakonodajnem postopku.
ZDSS navaja, da »ni nobenega razloga, da zaradi zasledovanja političnih obljub hitimo s spremembami davčne zakonodaje. Treba se je zavedati, da sleherna sprememba na področju davkov vpliva na predvidljivost poslovnega in davčnega okolja ter drugih sfer družbe (sociala, kultura, šolstvo, zdravstvo, ipd.). Postopek uvajanja davčnih sprememb mora biti dovolj dolg, da davčnim zavezancem omogoči dovolj časa za prilagoditev.«
b) Spremembe davčne zakonodaje ne smejo posegati v pridobljene pravice in (po)slabšati pravnega položaja zavezancev
V ZDSS menijo, da bi bilo potrebno več pozornosti nameniti prehodnim določbam v zakonu, ki bi davčnim zavezancem zagotovile, da se jim pridobljene pravice ne odvzamejo ali celo ukinejo.
Ne zdi se jim sporno, da politika posega v davčni sistem, vendar opozarjajo, da naj pri tem upoštevajo, da je zavezancem treba zagotoviti ustrezno raven pravne varnosti in predvidljivosti davčnega sistema.
Davčni zavezanci na podlagi svojih predvidevanj in pričakovanj sprejemajo poslovne odločitve. Če se sistem kasneje spremeni in se jim koristi, ki so jih upravičeno pričakovali odvzamejo, mora za to obstajati pomemben javni interes, ki ga je treba ustrezno podkrepiti in obrazložiti.
V nadaljevanju so, na podlagi skupne razprave s člani, podali mnenja in pripombe na posamezne predlagane spremembe davčne zakonodaje. V svojih pripombah so izpostavili predvsem naslednje ključne točke:
- Po predlogu sprememb ZDDV-1 glede predvidenih DDV evidenc, kjer se predvideva obvezno avtomatično pošiljanje prejetih in izdanih računov na zalogo s strani vseh DDV zavezancev, ZDSS odločno nasprotuje vsakršnemu vnaprejšnjemu zbiranju podatkov na zalogo. Hkrati opozarjajo, da se s tem pretirano posega v pravico do zasebnosti in lastnine.
- Po predlogu sprememb ZDoh-2 se predlaga znižanje praga za vstop in ohranitev statusa normiranca. Menijo, da je nameravana sprememba nepotrebna in v nasprotju z ekonomsko logiko, saj bo po oceni ZDSS povzročila znižanje prihodkov v Proračun RS iz naslova dohodnine v prihodnje. S tem pa povzročila obratni učinek kot ga želi zakonodajalec z napovedano spremembo. Ne strinjajo se z očitkom zakonodajalca, da se sistem normiranca v večji meri uporablja kot instrument izogibanja davkom. Dejanski podatki kažejo ravno nasprotno in dajejo slutiti, da se zavezanci v večji meri davkom izogibajo v tistih primerih, ko imajo svoje poslovanje organizirano kot klasični s.p.
- Po predlogu sprememb ZDDPO-2 naj bi se z namenom večje predvidljivosti javnofinančnih prihodkov uvajala omejitev možnosti uveljavljanja prenesenih davčnih izgub le v naslednjih petih davčnih obdobjih (oziroma za prehodno obdobje sedem davčnih obdobij). ZDSS navaja, da ni razloga za predmetno spremembo. Po njihovem mnenju predlog brez ustreznega razloga poslabšuje položaj davčnih zavezancev in v primeru izkazanih izgub ne omogoča več prenosov le-teh neomejeno, kar zavezanca postavlja v neenak položaj pred poslovnim učinkom in davčno obremenitvijo. ZDSS opozarja, da tak predlog od zavezanca zahteva pokrivanje izgub za nazaj – tudi več kot pet let, če izgube ostajajo nepokrite, zavezanec pa je dolžan kljub temu plačati davek.
- Iz predlagane spremembe določbe 10. člena ZDavP-2O izhaja, da bodo po novem vse stranke davčnega postopka dolžne vlagati vse vloge preko informacijskega sistema finančne uprave. ZDSS ocenjuje, da je navedena določba zelo problematična, še posebej kar se tiče dolžnosti vlaganja vlog s strani strank, ki so fizične osebe. Ugotavljajo tudi, da primarno ni popolnoma jasno, če se predlagana dopolnitev nanaša na vse vloge (vključno z vlogami med davčnim inšpekcijskim postopkom, npr.: pripombe na zapisnik, pritožbe ipd.) ali samo na tiste, s katerimi se prične davčni postopek. A bistvena je dilema, da se bo s predmetnim določilom lahko posameznim strankam omejil dostop do davčnega organa.
ZDSS je podala svoje pripombe in stališča na predloge dopolnitev in sprememb zakonov ZDDV-1, ZDoh-2, ZDDPO-2, ZDavP-2 in ZDavPR-2. Več je zapisano v odprtem pismu ZDSS, ki je dostopno na spletni strani www.zdss.si.
Na koncu ZDSS izpostavlja potrebo, da gredo spremembe zakonodaje v smeri, da se izboljša kakovost storitev izvršilne veje oblasti in s tem udejanjanje načela enakosti pred zakonom in posledično uravnoteženje med obveznostmi in pravicami strank v razmerju s finančno upravo. Pri tem poudarjajo, da so pripravljeni tudi za odprt strokovni dialog, saj menijo, da je široka podpora gospodarstva nujna za uspešno sprejetje in učinkovito izvajanje zakonov.
