Po poletnem oddihu je z vami septembrska številka DFP. Najbrž ste že zakopani v delo, vendar to naj vas ne odvrne od kvalitetnega branja. V tej številki vam Simona Štravs, davčna svetovalka ZDSS, predstavlja ukrepe (kakor tudi pomembne roke) za pomoč gospodarstvu zaradi poplav. Mag. Franc Derganc, predsednik ZDSS, razpravlja o davčnih dilemah pri nas, ki so enake kot nekdaj in išče rešitve na vprašanje o tem, kako v Sloveniji do poštenega davčnega sistema. Mag. Dejan Petkovič pa v okviru svojega bloga iz zgodovine davkov podaja zanimive rešitve za boljšo plačilno disciplino. Mihael Pojbič, mag. prava in odvetniški kandidat, vam predstavlja napovedan drugi del sprememb ZDDPO-2Š s področja omejevanja obresti. Mag. Tanja Urbanija piše o DDV vidiku dobave blaga z montažo, kjer blago montira slovenski izvajalec v tujini. Dr. Jožko Peterlin pa začenja z novo serijo člankov, namenjenih finančnim tveganjem. Vzemite si torej čas za kvalitetno branje, kljub obilici drugega dela, saj vam lahko kakšen prispevek delo tudi olajša!
ČLANKI IN VSEBINA
3 Uvodnik
4 Dobava z montažo oz. inštalacijo – DDV vidik: slovenski izvajalec dobavi in montira v tujini (v EU in izven EU)
mag. Tanja Urbanija
Temeljna značilnost DDV je nevtralnost. To pomeni, da lahko, ob izpolnjevanju pogojev, odbijamo DDV. To je še posebej pomembno, ko poslujemo v tujini ali bomo dobili morebitno zaračunan tuj DDV nazaj. Pri poslih dobave z inštalacijo, kjer se upoštevajo DDV pravila države, kjer je montaža, je pogosto generalni dogovor, da se nam ni treba identificirati za namene DDV v državi montaže, če prejemnik naredi samoobdavčitev. Zadeva se zaplete, če v poslu dobave z montažo v tujini pridobivamo blago. Zelo hitro smo lahko v situaciji, ko se moramo, čeprav v tujini kupimo blago in je dostavljeno na mesto inštalacije (ne pride v Slovenijo), identificirati za namene DDV, sicer nam bo obračunan DDV, ki ne bo ali odbiten ali pa vračljiv. Če celotno transakcijo dobave z montažo, ne glede na število podizvajalcev, in ne glede na število vmesnih nakupov, pravilno in v celoti opišemo in povprašamo za DDV pravila v vseh udeleženih državah, bo DDV nevtralen, sicer pa se nam hitro lahko kje kaj zalomi.
7 Implementacija pravila o omejevanju obresti ZDDPO-2Š – 1. del
Mihael Pojbič
Pravilo o omejevanju obresti kot ga predvideva ATAD, je v teoriji dokaj razdelan institut (predvsem zaradi svoje preprostosti). Ne predstavlja posega v pravila držav članic, ki imajo že vzpostavljen sistem omejevanja odhodkov iz naslova obresti (oz. obrestim podobnim odhodkom), temveč gre za dodaten ukrep za preprečevanja erozije davčne osnove. A obenem ni mogoče spregledati, da imajo države članice možnost, da določena ključna pravila o omejevanju obresti implementirajo različno. To bo lahko pomenilo, da bodo nekatere države članice imele veliko ugodnejšo obravnavo odhodkov iz naslova obresti kot pa druge. Pri tem se postavlja vprašanje, če je to zares bil namen ATAD, v luči splošnega namena vzpostavitve enotne fronte v boju zoper agresivnemu davčnemu planiranju.
11 Obvladovanje finančnih tveganj – 1. del
dr. Jožko Peterlin
Bolj kot je človek usposobljen za zaznavo in ovrednotenje dejavnikov tveganj, manj bo na odločitve vplivala njegova osebna naravnanost na prevzemanje tveganj. Ekonomija je postala politična ekonomija, kar pomeni, da trg ne deluje po lastnih zakonitostih, ampak je vedno tudi posledica namernih in tudi malomarnih političnih odločitev v državi. Zavedati se moramo, v kakšni državi živimo in kaj lahko, na osnovi izkušenj, pričakujemo.
12 Ukinitev sporazuma o izogibanju dvojnemu obdavčevanju z Avstrijo in Rusijo – prva analiza
ddr. Marian Wakounig, Mihael Pojbič
V avgustu 2023 je Ruska federacija enostransko ukinila nekatere določbe sporazuma Ruske federacije tako z Avstrijo kot Slovenijo. V Avstriji so se odločili za protiukrep in prenehanje sporazuma, kar naj bi stopilo v veljavo 1. januarja 2025. Slovenija zaenkrat še ni odreagirala in sprejela formalne izjave o odpovedi, kar pomeni, da bo vsa določila iz sporazuma še vedno v celoti upoštevala. V Avstriji pa se v takem primeru, ko manjka sporazum, davčnega zavezanca obravnava tako, kot da bi s tako državo bil sklenjen sporazum. Torej se podobno kot v Sloveniji vsa določila iz sporazuma še vedno upoštevajo.
13 Evropska unija (in Slovenija) je uvedla dajatev na presežne zaslužke z električno energijo
mag. Dejan Petkovič
Po mnenju avtorja je za prihodnost zelo nevarna praksa, kjer se že sklenjeni posli naknadno na podlagi EU uredbe in posledično »prekopiranih« zakonov v državah članicah, proglasijo za posle, kjer so bili doseženi »presežni prihodki« in jih je z uvedeno fiskaliteto potrebno vplačati v proračun. Posli pri prodaji električne energije se sklepajo za naslednje leto (ali leta) in kasnejše sprejemanje pravil je tudi poseg v že sklenjene posle (in posledično premoženje). Primeroma: slovenski prodajalec je sklenil posel za leto 2023 že junija 2022, decembra 2022 pa je bil sprejel zakon, ki uvede fiskalni prispevek (resda za promete po 1. 12. 2022, vendar upoštevajmo, da je bil posel sklenjen že prej). Iz lastne prakse vemo, da so v primeru že gotovo sklenjenih poslov oblikujejo bodoči načrti podjetij, plani financiranja, investiranja in podobno. Kasnejše uvedbe dajatev te načrte rušijo in ogrožajo podjetja ter povzročajo gospodarsko nestabilnost. Če pustimo ob strani pavšalne vrednostne sodbe, da je »pravilno, da tisti, ki so ogromno zaslužili z električno energijo, to kar vrnejo v roračun«, se raje vprašajmo, ali še imamo na nivoju EU sploh stabilno in varno poslovno okolje. Takšna praksa, kot je uporabljena v Uredbi in slovenskem zakonu, se lahko očitno uporabi nenazadnje na drugih področjih življenja in gospodarjenja. Ali bomo morda kmalu dobili tudi kategorije, kot so: presežni dobički podjetij, presežna denarna sredstva posameznikov v bankah? Za konec pa še izziv za področje DDV, s katerim se lahko ukvarjamo v prihodnji številki DFP (FURS o tem še ni pisal, kolikor smo uspeli preveriti). Ali bodo imeli zavezanci po tem zakonu tudi možnost popravka DDV? Ali imamo za kaj takega sploh podlago v ZDDV-1? Spomnimo se torej, kako že gre primer: zavezanec je zaračunal električno energijo na podlagi sklenjene pogodbe v višini 1,4 mio.EUR + DDV. Država določi »prispevek« in zavezanec mora plačati 0,6 mio. EUR v proračun. Je zavezanec dejansko opravil obdavčljiv promet z električno energijo le v višini 0,8 mio EUR + DDV? Imamo kakšno rešitev na področju DDV?
17 Davčne dileme danes – so enake kot včeraj
mag. Franc Derganc
V članku so navedena nekatera izhodišča, ki kažejo na to, da se oddaljujemo od idealnega stanja, kot ga je začrtal že Adam Smith. Po prvi zastavljeni hipotezi moramo žal ugotoviti, da v Sloveniji nimamo poštenega davčnega sistema in ga moramo torej »še izgraditi«. Na drugi strani davčnega kovanca želimo državljani vse več storitev t. i. javnega sektorja, ki pa se financirajo z javnimi dajatvami. V preteklosti ustreznih razprav o davčnem sistemu še nismo odprli. Odgovorne osebe enostavno ignorirajo ključne težave, politika pa se udinja volivcem z nerealnimi zahtevami. Politika, nadalje, ni vzpostavila mehanizmov za spremljanje izvajanja davčne zakonodaje, tako da nimamo niti podatka, ali FURS uspešno izvaja zakonodajo, predvsem z vidika enakosti pred zakonom (siva ekonomija ni analizirana, nimamo ustreznih ukrepov za znižanje itd.). Na področju davčnega postopka, ki je močno zastarel, nimamo, prav tako mehanizmov za izboljšave, ki bi omogočili dejansko udejanjanje pravic plačnikov davkov, predvsem pravice do informiranja, pravice do zasebnosti in pravice do pravne varnosti. Slovenija torej nima ustreznih pravnih pravil, ki bi privabila tuje davčne rezidente. Davčne stroke nimamo (oz. je »ni slišati« dovolj), saj nimamo niti podiplomskega študija davčnega prava, ki bi moral vzpostavljati teoretske podlage za izboljšave. Glede na povedano zato na vprašanje, ali naj povišamo oz. uvedemo nove dajatve (npr. za oskrbo starejših) predlagamo, da najprej postrgamo »rezerve«, tudi ali predvsem na način, da začnemo izgrajevati pošten davčni sistem. Šele na podlagi temeljite analize učinkovitosti pobiranja javnih dajatev (tudi iz naslova sive ekonomije) lahko predlagamo nove dajatve ali povišanje »starih davkov« za potrebe financiranja različnih družbeno potrebnih storitev iz proračuna.
22 Blog: Avstrija – načrti o uvedbi novih davkov za premožne davkoplačevalce
ddr. Marian Wakounig
24 Davčno finančne novosti EU institucij: Predlog direktiv »BEFIT« in o transfernih cenah
Dean Košar, LL.M
26 Domača sodna praksa: Ali se lahko ugovor o nepravilni uporabi materialnega prava uveljavlja šele v upravnem sporu
Mihael Pojbič
VSRS je kristalno jasno zamejilo možnost, da bi se upravno sodišče na podlagi 6. člena ZUS-1, »rešilo« svoje dolžnosti preverbe pravilne uporabe materialnega prava. Še manj pa, da bi opustili presojo, ko tožnik izrecno zatrdi kršitev materialnega prava. Obravnavana zadeva toliko bolj bode v oči, saj tožnik v konkretni zadevi ni trdil neustavnosti, ki ne bi bila znana UPRS. Nasprotno, sodba UPRS je bila izdana slabih devet mesecev po tem, ko je VSRS vložilo zahtevo za oceno ustavnosti 95. člena ZDavP-2.
27 Sodna praksa Sodišča EU: Pravica občine do odbitka vstopnega DDV
dr. Janja Hojnik
Zadevna nemška občina, ki upravlja zdravilišče in zaračunava takso za uporabo zdraviliških objektov, tako po oceni Sodišča EU ne opravlja gospodarske dejavnosti in zato ni upravičena do odbitka DDV za svoje turistične stroške.
30 Iz zgodovine davkov in računovodstva:Stimuliranje davčnih zavezancev
mag. Dejan Petkovič
Iz zgodovine davkov se lahko naučimo, da so včasih uporabljali zelo enostavne davčne olajšave oziroma druge ukrepe za stimuliranje davčnih zavezancev, kot so bili primeroma davčni boni, ki so jih prejeli v Nemčiji za zaposlitev nove osebe in so jih lahko uporabili za plačilo davkov v nominalu v kasnejših letih. Zanimiv je bil tudi ukrep stimuliranja davčnih zavezancev v primeru pravočasnega plačila davkov na Kitajskem, ko so zavezanci dobili brezplačne srečke državne loterije. Mogoče bi bilo v izogib neplačilom davka oz. zamujanja pri plačilih smiselno uvesti kakšne podobne ukrepe, kar bi davčne zavezance dodatno pritegnilo k plačevanju davkov.
33 Ne prezrite: Novela Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN-F) in Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov (ZIUOPZP)
Simona Štravs
Vlada je v pojasnilu za uvedbo solidarnostnega prispevka zapisala, da se moramo zavedati, da so ljudje različno oškodovani (nekateri so izgubili vse, drugi pa so utrpeli manjšo škodo, ki bo relativno hitro odpravljena). V tem trenutku se pomaga vsem enako – gre za pomoč za vzpostavitev normalnega vsakodnevnega življenja. V drugi obnovitveni fazi pa bo pomoč namenjena odpravi večjih škod. In ravno financiranju te faze je namenjen solidarnostni prispevek. Izvedbo odmere solidarnostnega prispevka je predvidena tako, da bo izvedena administrativno čim bolj hitro, enostavno in v večji meri vezana na dosedanje utečene postopke. Ključno vodilo vseh ukrepov po poplavah je namreč solidarnost in transparentnost, kar se v celoti strinjamo, vendar iz dosedanje prakse se je izkazalo, da nedorečeni postopki, v praksi povzročijo težave, zato velja še bolj prisluhniti stroki in dvome do konca koledarskega leta odpraviti.
38 Novice ZDSS: Mesečno izobraževanje, 11. 10. 2023
Mirjam Trdan
39 Novice ZDSS: Dnevi odprtih vrat ZDSS, 22. 9. do 31. 12 2023
40 Novice ZDSS: Dan ZDSS, 23. 11. 2023 – Poklic davčni svetovalec in pomen davčnega svetovanja
42 Novice ZDSS: Davčna šola ZDSS in VŠR, od 5. 10. 2023 do 14. 12. 2023
