Z vami je marčevska številka revije Davčno – finančna praksa!
Zaradi volitev je bilo na zakonodajnem področju v Sloveniji manjše zatišje, a nam tem za pisanje vseeno ni zmanjkalo.
Je pa toliko bolj zanimivo dogajanje na evropskem parketu. Prof dr. Janja Hojnik iz Pravne fakultete Univerze v Mariboru nam tako v svojem blogu predstavlja nov pravni okvir za podjetja v EU, imenovan »EU incorporated – EU Inc.«, ki naj bi pomenil izredno pomemben korak k enotnemu evropskemu trgu.
Vseeno pa je zaradi priprave obračunov davka od dohodka pravnih oseb aktualna še vedno tema uveljavljanja olajšav za zeleni in digitalni prehod, o kateri se Natalija Kunstek, iz Kunstek Consulting, d. o. o, davčna svetovalka ZDSS, v svojem članku sprašuje, ali so določbe v zvezi z uveljavljanjem te olajšave v energetsko učinkovitost stavb dovolj eksplicitne in ali materialni predpisi skupaj s stališčem FURS v zvezi s to olajšavo v celoti dosegajo svoj namen, ki naj bi bil spodbujati družbeno odgovorno ravnanje in trajnostne poslovne modele, ki so podnebno nevtralni.
V rubriki Ne prezrite se Simona Štravs, davčna svetovalka ZDSS in častna članica ZDSS v svojem članku ukvarja z novo ureditvijo vročanja po ZUP-I (2026), kjer vročanje predstavlja tudi na konkretnih primerih. Sledilo bo še nadaljevanje tega članka v naslednji številki revije z navezavo na Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2).
Vzemite si torej čas in si preberite tudi druge aktualne članke in sodbe domačih sodišč oziroma sodišča EU ter zakonodajne novosti na področju EU.
Želimo vam prijetno in koristno branje!
Doc dr. Darja Gregorčič Bernik
Odgovorna urednica DFP
P.S. Povzetki vseh člankov iz tokratne številke DFP so vam na voljo spodaj.
>> AKCIJA za nove naročnike DFP in e-arhiva vseh številk <<
Se želite sami prepričati o strokovni vrednosti vsebin v reviji DFP?
Pridobite si brezplačni ogledni izvod >>tukaj<<
ČLANKI IN VSEBINA
3 Uvodnik
4 Ali so določbe v zvezi z uveljavljanjem olajšave za zeleni in digitalni prehod za vlaganja v energetsko učinkovitost stavb dovolj eksplicitne
Natalija Kunstek
Iz materialnega predpisa, ZDDPO-2 in Pravilnika, gre razbrati, da je namen olajšave spodbujati družbeno odgovorno ravnanje in trajnostne poslovne modele, ki so podnebno nevtralni. V večini, če ne vseh primerih, ki jih opredeljuje 6. člen Pravilnika, trajnostnega poslovnega modela, ki je podnebno nevtralen, ni možno zagotoviti. Namreč, za namene 6. člena Pravilnika je to energetska učinkovitost stavb. Le-te ni možno zagotoviti, v kolikor materiali niso ustrezno vgrajeni, so uporabljeni brez obveznih nujnih materialov in podpornih storitev.
Iz zapisanega bi lahko zaključili, da je stališče davčnega organa v nasprotju z namenom in določbami materialnega predpisa, saj brez stroška vgradnje, podpornih storitev in drugih nujnih materialov, ni možno zagotoviti energetske učinkovitosti stavb.
Lahko bi povzeli, da že materialni predpis določa, da so stroški vgradnje del stroškov, ki jih zavezanec lahko uveljavlja v okviru predmetne olajšave.
6 Oprostitev DDV pri upravljanju investicijskih skladov
Anja Novak Pungračič, mag. ekon. ved
Sodišče EU je skozi leta postopoma izoblikovalo funkcionalni pristop v skladu, s katerim lahko pod oprostitev sodijo tudi storitve tretjih oseb, vključno s svetovalnimi, administrativnimi in določenimi podporno -tehničnimi storitvami, če te tvorijo ločeno celoto ter objektivno in neposredno prispevajo k upravljanju investicijskega sklada. Hkrati sodna praksa jasno kaže, da oprostitev ne more zajemati storitev splošne narave, storitev, ki niso značilne izključno za investicijske sklade, ali storitev, ki se uporabljajo tudi za druge namene, kar je posebej poudarjeno pri uporabi kompleksnih IT-rešitev in pri upravljanju nepremičninskih skladov.
8 Kreditiranje podjetja s kupci in dobavitelji
dr. Jožko Peterlin
Kupci in dobavitelji so lahko kakovosten alternativni vir financiranja podjetja in pomemben dejavnik finančne bonitete. Posojilna sposobnost podjetja je v veliki meri odvisna od finančne bonitete poslovnih partnerjev in finančnih pogojev, ki jih dogovorijo.
Druge oblike poravnavanja obveznosti po obligacijskem zakoniku predvidevajo različno vlogo posameznih deležnikov v pogodbi, zato je posledično različna tudi pripoznava obveznosti, ali so te med finančnimi ali drugimi poslovnimi obveznostmi. Zagotavljanje kazalnikov finančne zanesljivosti je odvisno tudi od pravne oblike zapiranja obveznosti.
9 Določitev pravilnega relativnega zastaralnega roka v prekrških
Mihael Pojbič, mag. prava
Pravilna uporaba ugovora relativnega zastaranja v davčnih zadevah je zahtevna, saj je vezana na dobro razumevanje vsebine globe, in v katero vrsto glob se uvršča. Ob tem da je (javno objavljena) sodna praksa na predmetno tematiko (skorajda) neobstoječa in glede na povečano aktivnost davčnega organa na področju pregona prekrškov, je mogoče pričakovati, da bo tematika postala aktualna tudi za prakso.
Blogi strokovnjakov:
12 Blog: Nov pravni okvir za podjetja v EU – EU Inc.
dr. Janja Hojnik
Predlog EU Inc., ki predstavlja nov, enoten in opcijski pravni okvir za podjetja na ravni EU, resnično pomeni pomemben korak k enotnemu evropskemu trgu. Uspeh pobude pa bo dejansko odvisen od hitrosti in učinkovitosti zakonodajnega procesa ter pripravljenosti držav članic, da ta predlog oziroma vizijo podprejo.
Za posamezne države članice EU in seveda tudi za Slovenijo pa bo bistveno, ali bodo znale ohraniti konkurenčnost svojega prava družb in ga prilagoditi potrebam sodobnega gospodarstva. V nasprotnem primeru obstaja realna možnost, da bo evropski režim v praksi prevladal in postopoma izrinil nacionalne ureditve na rob pravnega sistema.
Blog: K Uvodu in okviru SRS (2024) ter k SRS 32 (2024) sta bili sprejeti novi pojasnili
Katja Pogač
Novi pojasnili k SRS (2024), ki se začneta uporabljati s 1. januarjem 2026, prispevata k večji jasnosti in poenotenju računovodske obravnave na dveh občutljivih področjih. Njuna dosledna uporaba bo izboljšala primerljivost in transparentnost računovodskih izkazov ter zmanjšala tveganja neustreznega pripoznavanja in razkrivanja poslovnih dogodkov.
15 Davčno finančne novosti EU institucij:
Omnibus o obdavčitvi – napovedani predlogi Evropske komisije
Dean Košar, LL.M.
SEvropska komisija (EK) napoveduje pripravo zakonodajnega predloga Omnibus o obdavčitvi, ki bo objavljen v 2. četrtletju 2026, njegov strateški cilj pa je obsežna poenostavitev in posodobitev pravnega okvira EU za neposredno obdavčitev podjetij. Pobuda je del širše zaveze Komisije, da zmanjša administrativna bremena podjetij za najmanj 25 % (35 % za MSP) ter posodobi pravila, ki so jih spremenile globalne davčne reforme (npr. drugi steber OECD), visoka inflacija in rast obrestnih mer.
17 Domača sodna praksa:
Spremembe pri varovanju poslovnih skrivnosti
Tomas Bedrač
Sodba VDSS Pdp 350/2024 predstavlja pomemben korak v razvoju slovenske sodne prakse na področju varovanja poslovnih skrivnosti, saj jasno izpostavlja, da namen instituta poslovne skrivnosti ni prikrivanje morebitnih napak ali nepravilnosti pred sodiščem, temveč učinkovita zaščita informacij, ki podjetju zagotavljajo konkurenčno prednost in ustvarjajo njegovo tržno dodano vrednost. Hkrati sodba potrjuje, da visoki standardi presoje narave poslovne skrivnosti in občutne škode ne dopuščajo subjektivnih zahtevkov delodajalcev za plačilo pogodbenih kazni. Tudi od nekdanjega direktorja ni mogoče pričakovati, da bi varoval podatke, ki po zakonskih kriterijih ne izpolnjujejo pogojev za poslovno skrivnost, ali da bi se v sodnem postopku odpovedal legitimni obrambi svojih pravnih interesov.
Takšna vsebinska in uravnotežena presoja krepi pravno varnost, spodbuja ustrezno ravnanje z informacijami v podjetjih ter preprečuje zlorabo instituta poslovne skrivnosti v nasprotju z njegovim temeljnim namenom.
Domača sodna praksa:
Vložitev začasne odredbe zoper sklep o začasnem zavarovanju brez pritožbe
Mihael Pojbič, mag. prava
Čeprav VSRS ni odgovorilo (ker ni moglo odgovoriti) in bomo na končno odločitev o zadevi morali čakati še nekaj let glede na hitrost odločanja SEU, so odločitve VSRS monumentalnega pomena za vse sklepe o začasnem zavarovanju izpolnitve davčne obveznosti, kadar se tičejo uveljavljanja pravic iz prava EU. Vsaj do rešitve predhodnega vprašanja s strani SEU bodo sodišča dolžna ravnati enako, kot je to storilo VSRS. Ampak poudarjamo, pomembno je, ali gre za uveljavljanje pravice iz prava EU.
21 Sodna praksa Sodišča EU:
Izguba osebnih in družinskih davčnih olajšav pri čezmejnih delavcih ni dopustna
dr. Janja Hojnik
Sodba v zadevi Marhaux pomembno potrjuje, da države članice pri razdeljevanju davčnih pristojnosti z dvostranskimi konvencijami ne smejo ustvariti položaja, v katerem bi bil čezmejni delavec zaradi uresničevanja prostega gibanja prikrajšan za del davčnih ugodnosti, vezanih na njegov osebni in družinski položaj. Ključno sporočilo sodbe je, da formalna konvencijska razporeditev odgovornosti med državama ne zadostuje. Odločilno je, ali je osebni in družinski položaj davčnega zavezanca v celoti dejansko upoštevan.
Če država rezidentstva oprosti del dohodkov na podlagi davčne konvencije in zato omeji lastno upoštevanje osebnih in družinskih olajšav, lahko to stori le, če je zanesljivo, da bo manjkajoči del ustrezno priznan v drugi državi članici. Kadar se izkaže, da se to v praksi ne zgodi, država rezidentstva ostane odgovorna za polno upoštevanje teh okoliščin. V nasprotnem primeru gre za omejitev prostega gibanja delavcev, ki je v nasprotju s 45. členom PDEU.
Praktični pomen sodbe je izrazit tudi zunaj belgijsko-francoskega okvira. Relevantna je za vse čezmejne položaje, v katerih davčni zavezanci prebivajo v eni državi članici, delajo pa v drugi, pri čemer imajo osebne in družinske obveznosti v državi rezidentstva ali drugje v Uniji. Za slovenski prostor je sodba pomembna za primere, ko slovenski državljani živijo ali delajo čezmejno, njihovi družinski člani pa ostajajo v Sloveniji.
Sodba utrjuje zahtevo, da čezmejni element ne sme povzročiti izgube davčnih ugodnosti, ki bi jih primerljiv povsem notranji položaj ohranil, in s tem krepi učinkovito varstvo prostega gibanja delavcev na davčnem področju.
23 Ne prezrite:
Nova ureditev vročanja (ZUP-I 2026) – 1. del
Simona Štravs
1Spremembe ZUP-I z začetkom veljavnosti 7. februarja 2026 prinašajo pomembne novosti pri vročanju dokumentov:
• Elektronsko vročanje postaja standard za pravne osebe (obvezno prek varnega predala), medtem ko je za fizične osebe še vedno prostovoljno.
• Fizično vročanje se poenostavi in bolj strogo ureja fikcijo vročitve (7 dni) v primerjavi z dosedanjimi 15. dnevi. Je to pravično?
26 Ne prezrite:
Pomembnejše novosti, objavljene v Uradnem listu RS za področje računovodstva, davkov in financ v gospodarstvu in na spletni strani Finančne uprave Republike Slovenije
(od 24. 2. 2026 do 23. 3. 2026)
Simona Štravs
33 Novice ZDSS – Napovednik dogodkov
Mesečno izobraževanje ZDSS 3-2026, sreda, 8. april 2026: Minimalni davek in pravilna uporaba konvencij o izogibanju dvojnega obdavčevanja
Program in govorci 2-dnevnega Dneva ZDSS, Terme Dobrna, 21. in 22. maj 2026: Poglobljeno, aktualno, povezovalno.
