V četrtek, 23. aprila, in petek, 24. aprila 2026, je v Bruslju potekal CFE Forum 2026, ki je tudi tokrat združil številne evropske davčne strokovnjake, predstavnike evropskih institucij, akademske sfere ter poslovnega okolja. Osrednja tema oziroma naslov foruma je bila »Davčna politika pod pritiskom: strategija, usklajenost in kompromisi«, razprave pa so se osredotočale predvsem na vse večjo kompleksnost davčnih sistemov, usklajevanje različnih davčnih področij ter iskanje ravnotežja med transparentnostjo, konkurenčnostjo in administrativnimi obremenitvami.
PANEL I – Globalni pritiski na davčno politiko
Prvi panel, na katerem so sodelovali Benjamin Angel (Direktor, Evropska komisija), Daniel Bunn (Direktor, Tax Foundation), Edwin Visser (Global Tax Policy Leader, PwC) in Helen Pahapill (predstavnica Ministrstva za finance Estonije), pod moderiranjem Saiima Saeeda, je bil namenjen razpravi o prihodnosti mednarodne davčne politike in vprašanju, ali je obstoječe davčne sisteme sploh še mogoče učinkovito poenostaviti.
Benjamin Angel je predstavil pripravo novega »Omnibus« poenostavitvenega paketa Evropske komisije, ki naj bi bil predvidoma pripravljen do konca junija 2026. Namen paketa je zmanjšanje administrativnih obremenitev in odprava podvajanj pri poročanju, zlasti na področju DAC direktiv in pravil Pillar 2. Ob tem je poudaril, da resnična poenostavitev ne pomeni zgolj dodatnega prilagajanja pravil, temveč predvsem odpravo nepotrebnih določb in zmanjševanje regulatorne fragmentacije.
Edwin Visser je opozoril, da kompleksnost davčnih sistemov pogosto ne izvira neposredno iz evropske zakonodaje, temveč iz t. i. »gold platinga«, ko države članice minimalne evropske standarde dodatno razširjajo z nacionalnimi pravili. Helen Pahapill je ob tem poudarila, da odprava pravil na ravni EU še ne pomeni nujno tudi njihove odprave na nacionalni ravni, medtem ko je Daniel Bunn opozoril, da kompleksnost davčnih sistemov nikakor ni zgolj evropski problem, saj se s podobnimi izzivi soočajo tudi v ZDA.
Pomemben del razprave je bil namenjen sistemu globalne minimalne obdavčitve (Pillar 2). Edwin Visser je izpostavil stališče, da je osnovni koncept minimalne obdavčitve smiseln, vendar je njegova praktična izvedba izredno kompleksna in administrativno zahtevna. Govorci so razpravljali tudi o možnosti poenostavitve sistema oziroma o vprašanju, ali bi bilo mogoče enake cilje doseči z manj zapletenimi mehanizmi. Benjamin Angel je ureditev zagovarjal predvsem kot instrument za omejevanje škodljive davčne konkurence.
V nadaljevanju so se govorci dotaknili tudi širših fiskalnih izzivov, kot so staranje prebivalstva, rast stroškov pokojninskih sistemov ter velika odvisnost javnih financ od obdavčitve dela. Razprava o t. i. windfall davku oziroma davku na presežne tržne prihodke je pokazala precejšnjo zadržanost glede njihove praktične izvedljivosti, saj so takšni ukrepi zaradi nestanovitnosti trgov pogosto težko predvidljivi in lahko povzročajo dodatna tržna izkrivljanja.
Panel se je zaključil z razpravo o vse večji fragmentaciji mednarodnega davčnega sistema. Helen Pahapill je predstavila napredek pri oblikovanju davčne konvencije Organizacije združenih narodov, medtem ko je Edwin Visser opozoril na vse pogostejše geopolitične napetosti in naraščajočo pripravljenost držav, da posegajo po unilateralnih ukrepih tudi na račun obstoječih mednarodnih sporazumov.
PANEL II – Čezmejna usklajenost neposrednih in posrednih davkov
Drugi panel je združil Margaux Smets (Finančna uprava Belgije), Jana-Willema Kunena (Loyens & Loeff), Trudy Perié (CFE) in Fernanda Matesanza (President, International VAT Association), razpravo pa je moderiral Jeremy Woolf. Panel je obravnaval vse bolj kompleksno razmerje med transfernimi cenami, DDV in neposrednimi davki ter številna odprta vprašanja, ki se pojavljajo pri čezmejnih transakcijah med povezanimi družbami.
Trudy Perié je uvodoma poudarila, da preplet DDV pravil, transfernih cen in pravil neposredne obdavčitve povzroča vedno več pravne negotovosti, administrativnih obremenitev in davčnih sporov. Posebej je izpostavila, da prilagoditve transfernih cen same po sebi še ne pomenijo avtomatične DDV-obveznosti. Za obdavčitev z DDV morajo biti namreč izpolnjeni klasični pogoji obstoja dobave, plačila oziroma nadomestila ter neposredne povezave med njima. Ta panel je potekal preden je bila objavljena Sodba sodišča EU C-603/24 (sodna z dne 135.2026) v kateri je sodišče poudarilo to kar je bilo poudarjeno v uvodu dogodka. DDV namreč sledi dejanski vsebini posla in pravni vzajemnosti, ne pa računovodskim izidom ali izidom transfernih cen. Sodišče Evropske unije je potrdilo, da se vsak finančni tok znotraj skupine ne šteje za plačilo za obdavčljivo dobavo. Da se DDV uporabi, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: pravno razmerje med strankami, vzajemne obveznosti in neposredna povezava med določeno storitvijo in prejetim plačilom.
Posebej je bilo poudarjeno razlikovanje med pogodbeno dogovorjenimi prilagoditvami transfernih cen in prilagoditvami, ki jih naknadno naložijo davčni organi. Medtem ko prve lahko predstavljajo obdavčljivo transakcijo za namene DDV, slednje praviloma ostajajo izven področja DDV. Jeremy Woolf je opozoril, da gre pri teh vprašanjih predvsem za pravilno pravno opredelitev transakcij in ne zgolj za vprašanje transfernih cen.
Jan-Willem Kunen je izpostavil pomen jasne pogodbene opredelitve funkcij, tveganj ter postopke določanja in prilagoditve cen. Fernando Matesanz pa je opozoril na določene neskladnosti med načelom nevtralnosti DDV in pravil transfernih cen v različnih jurisdikcijah.
Del razprave je bil namenjen tudi aktualni sodni praksi Sodišča EU. Trudy Perié je predstavila zadevo Arcomet Towercranes, v kateri je Sodišče EU odločilo, da so določene prilagoditve transfernih cen predstavljale plačilo za storitve in so zato predmet DDV. Jeremy Woolf je izpostavil primer Stellantis Portugal, kjer je bilo ključno vprašanje, ali gre za popravek transferne cene ali za novo samostojno transakcijo.
V zadnjem delu panela je Margaux Smets predstavila povezavo med transfernimi cenami in davčnim odtegljajem. Na primeru belgijske sodne prakse je pokazala, kako lahko prilagoditve transfernih cen povzročijo tako nepriznanje davčno priznanih odhodkov pri plačniku kot tudi dodatno obveznost obračuna davčnega odtegljaja od presežnega dela plačila. Poudarila je tudi vse večji pomen koncepta dejanskega upravičenca (beneficial owner), pri katerem davčni organi vse bolj presojajo dejansko ekonomsko vsebino poslovnih struktur.
PANEL III – Etika, transparentnost in spreminjajoče se regulatorno okolje
Tretji panel z naslovom »DAC, AMLA and the Evolving Compliance Landscape« je bil namenjen razvoju evropskih pravil na področju poročanja, preprečevanja pranja denarja ter profesionalne etike. Na panelu so sodelovali Raluca Pruna (DG FISMA), Henrik Paulander (DG TAXUD), Ken Siong (Direktor, IESBA), Johan Barros (Advocacy & Policy Accountancy Europe) in Aleksandar Ivanovski (Direktor, CFE), moderator pa je bil Eduardo Gracia Espinar.
Henrik Paulander je predstavil načrtovano prenovo sistema DAC, katere cilj je poenotenje posameznih direktiv, zmanjšanje podvajanja poročanj ter izboljšanje uporabnosti zbranih podatkov. Johan Barros je opozoril, da glavni problem danes ni več zgolj izpolnjevanje poročevalskih obveznosti, temveč predvsem vprašanje, ali so ogromne količine zbranih podatkov sploh še učinkovito uporabne. Aleksandar Ivanovski je poudaril potrebo po boljši koordinaciji med državami članicami in jasnejši interpretaciji pravil.
Raluca Pruna je predstavila razvoj novega evropskega AML okvira in vzpostavitev organa AMLA, katerega cilj je večja harmonizacija pravil in odprava regulatornih šibkih členov. Ob tem je opozorila, da nova pravila prinašajo tudi bistveno večje obveznosti za nefinančne poklice, vključno z davčnimi svetovalci. Govorci so posebej poudarili izzive manjših svetovalnih družb, ki bodo morale vzpostaviti dodatne funkcije skladnosti in notranjega nadzora.
Pomemben del razprave je bil namenjen tudi umetni inteligenci in profesionalni odgovornosti. Ken Siong je opozoril na tveganja avtomatiziranega odločanja, predvsem zaradi t. i. »pristranskosti do avtomatizacije« in možnosti netočnih rezultatov. Raluca Pruna je razpravo povezala tudi z evropskim Aktom o umetni inteligenci (EU AI Act) ter poudarila, da bodo morali strokovnjaki zagotavljati ustrezno raven AI pismenosti in hkrati ohraniti popolno odgovornost za končne rezultate svojega dela. Eduardo Gracia Espinar je posebej poudaril, da je treba rezultate AI orodij obravnavati zgolj kot osnutke, ki vedno zahtevajo strokovni pregled in presojo.
Razprava se je zaključila z vprašanji zaupnosti podatkov, profesionalne etike in koncepta NOCLAR. Govorniki so opozorili, da so davčni svetovalci vse pogosteje ujeti med dolžnost varovanja zaupnosti podatkov strank in vse širše obveznosti poročanja regulatornim organom.
Odbor za neposredne davke
V petek je potekala okrogla miza na področju neposredne obdavčitve, kjer je bila osrednja tema predvsem implementacija pravil Pillar 2, ki z bližajočimi se prvimi poročevalskimi roki vse bolj prehaja iz zakonodajnega okvira v prakso.
Udeleženci so predstavili stanje implementacije v posameznih državah ter izpostavili številne praktične težave, s katerimi se soočajo tako podjetja kot davčni organi. Razprava se je dotaknila nekaterih aktualnih vprašanj, povezanih s t. i. »side-by-side« paketom, mehanizmom avtomatične izmenjave podatkov za informativne obračune in vplivom likvidacije družbe na izpolnjevanje poročevalskih zahtev.
Odbor za umetno inteligenco
Paralelno je v petek potekala tudi okrogla miza na temo umetne inteligence v davčnem svetovanju, kjer je razprava tekla o davčnih področjih, ki bi jih bilo mogoče v prihodnosti v večji meri avtomatizirati z uporabo AI orodij.
Govorniki so poudarili tako potencialne koristi umetne inteligence pri avtomatizaciji rutinskih opravil kot tudi njene omejitve pri pripravi kompleksnih strokovnih mnenj. Posebej je bilo izpostavljeno vprašanje odgovornosti davčnih svetovalcev za napake oziroma nepravilnosti v rezultatih AI orodij, ki jih uporabljajo pri svojem delu, ter pomen ohranjanja strokovne presoje in doslednega pregleda tovrstnih rezultatov.
Zapisal: Jakob Čop
