Revija DFP – maj 2025

ČLANKI IN VSEBINA

3 Uvodnik

4 Davki na nepremičnine v Sloveniji

Tamara Kek

Analiza davčnega sistema Republike Slovenije pokaže izrazito nadpovprečno obremenitev dela prek prispevkov za socialno varnost ter hkrati podpovprečno obdavčitev premoženja. Takšna struktura obremenjuje predvsem delovno aktivno prebivalstvo, kar negativno vpliva na konkurenčnost gospodarstva. Glede na demografske trende, pritiske na pokojninsko in zdravstveno blagajno ter potrebo po pravičnejši porazdelitvi davčnih bremen, se v prihodnosti lahko pričakuje večja usmerjenost k obdavčitvi premoženja, predvsem nepremičnega premoženja. Pri tem pa bodo morali predlogi temeljiti na realni analizi stanja nepremičninskega trga, pri čemer bodo morale biti morebitne spremembe premišljene, uravnotežene, transparentne in skladne z ustavnimi načeli in pravicami, ki jih Ustava Republike  Slovenije daje posameznikom na vseh varovanih področji.

7 Novosti malih davčnih zavezancev in SME urediteva

Mojca Müller

Ureditev za male davčne zavezance se po novem imenuje domača SME ureditev. Uvedba prehodnega obdobja je dobrodošla rešitev za vse tiste zavezance, ki v preteklosti morda nisi bili pozorni, da se bližajo mejni vrednosti za vstop v DDV sistem. Vstop v DDV sistem je bil zanje administrativni napor (popravek vseh napačno izdanih računov), včasih pa tudi finančna obremenitev (obračun in plačilo zamudnih obresti). Rešitev za male davčne zavezance v Sloveniji poznamo že vrsto let, zato na tem področju ne pričakujemo posebnih izzivov.

Čezmejna SME ureditev pa je vsekakor novost, ki jo do slej nismo poznali. Osnovni cilj te ureditve je približati trg EU majhnim podjetjem, ki zaradi DDV pravil in drugih začetniških težav v preteklosti niti niso poskušala vstopiti na trg EU izven države sedeža. Vendar pa ta ureditev lajša vstop na druge trge EU le majhnim podjetjem, ki na letni ravni ne presežejo 100.000 EUR prometa brez DDV. Torej ureditev bo združevala le tista mikro podjetja oz. bolje zagonska podjetja, ki se želijo s svojo podjetniško idejo preizkusiti tudi izven države sedeža. Ta ureditev rešuje težave mikro spletnih trgovcev, ki so v preteklosti morali (pa si tega niso želeli) vstopiti v unijsko VEM ureditev, čeprav so v Sloveniji imeli status malega davčnega zavezanca. Čezmejna SME ureditev pa ni uporabna za zavezance, ki so relativno majhni (npr. med 250.000 in 500.000 EUR prometa letno) in opravijo enkraten posel v drugi državi EU. Takšni zavezanci bodo še nekaj časa primorani bodisi odstopiti od enkratnih poslov, bodisi pokriti vse stroške redne DDV identifikacije v drugi državi EU. Rešitve se morda obetajo že v letu 2028 v sklopu paketa sprememb ViDA..

11 DDV evidenci s 1. 7. 2025

mag. Tanja Urbanija

Nove evidence pomenijo za zavezanca dodaten strošek. FURS bo res naložil predizpolnjen DDV obrazec, vendar le če bomo evidence oddali vsaj 3 delovne dni pred rokom za oddajo DDV obračuna. Ali je to prednost za gospodarstvo, bo pokazal čas, saj že sedaj DDV obrazec izpolni računovodski program na osnovi evidenc. Tisti, ki delate zadnji dan, boste morali najprej oddati evidence nato pa še DDV obračun.

14 Pravna narava stališč davčnega organa v luči pravice do informiranja davčnega organa

Natalija Kunstek

Na vprašanje, ali je zadoščeno pravici do informiranja tudi v primeru izdanega navodila oziroma pojasnila iz drugega odstavka 13. člena ZDavP-2, ki »ni zavezujoče«, je, izhajajoč iz zgoraj navedenega, smiselno zaključiti, da naj bi bilo pojasnilo oziroma navodilo davčnega organa per Komentar, zavezujoče za davčni organ. Sicer zoper pojasnil, s katerimi davčni organ udejanja pravico do informiranja, zavezanci nimajo pravnega sredstva, kar pomeni, da to negativno vpliva na pravno varnost zavezancev, ki je nizka. 

15  Poenostavitve pri poročanju o trajnostnosti – OMNIBUS 1

Katja Pogač

Zadnje zakonodajne spremembe na ravni Evropske unije predstavljajo pomemben korak k zmanjšanju administrativnega bremena zavezancev za poročanje o trajnostnosti. Dvoletni odlog obveznega poročanja za določene skupine podjetij bo številnim omogočil več časa za vzpostavitev ustreznih notranjihprocesov, pridobitev potrebnega znanja in razumevanje kompleksnih zahtev poročanja. Zato podjetjem svetujemo, da nadaljujejo s pripravami in izkoristijo pridobljen čas za kakovostno vzpostavitev sistema poročanja.

Če bodo napovedane vsebinske poenostavitve dejansko sprejete, bodo dodatno olajšale izvajanje poročanja ter prispevale k večji sorazmernosti zahtev. Kljub temu pa ostajajo določene zahteve, zlasti tiste, ki izhajajo iz potreb drugih subjektov v vrednostni verigi, kar pomeni, da tudi podjetja, ki sama (še) ne bodo neposredno zavezana, poročanja ne bodo mogla povsem prezreti.

V luči vseh teh sprememb se zavezanci in njihovi svetovalci znajdejo pred pomembnim izzivom: kako pravočasno, sorazmerno in učinkovito izpolniti svoje obveznosti. Ključno bo sprotno spremljanje zakonodajnega dogajanja in pravočasna prilagoditev načrtov. Na ta način bo mogoče zagotoviti tako skladnost s predpisi kot tudi dolgoročno trajnostno naravnanost poslovanja.

17  Bilanciranje valutne izpostavljenosti

dr. Jožko Peterlin

Za srednja in mala podjetja seveda ni smiselno oblikovati zahteven računalniški sistem obvladovanja valutne izpostavljenosti. Pomembno je poznati bistvo problematike in ob sklepanju poslov vključiti v razmišljanje še ta vidik finančnih tveganj. Nemalokrat se je zgodilo, da je bil predračunsko donosen posel po poračunu posla nedonosen.

Blogi strokovnjakov: 

20 Blog: Namernost in nenamernost napak

Mihael Pojbič, mag. prava

14. člen ZDDPO-2 je po svoji vsebini pravna dobrota, saj po svojem namenu omogoča, da zavezanec pripozna napako (ki je poprej vodila v nižjo davčno osnovo) šele kasneje in si s tem omogoči, da ga ne zadenejo negativne posledice prepoznega plačila davka. Gre za davčnopravno ugodnost, pri čemer je njena uporaba omejena s pravilom iz 2. a člena8 ZDDPO-2 (ti. splošno pravilo o preprečevanju zlorab).

Vprašanje subjektivnega namena bo tako relevantno zgolj, če bi davčni organ klasificiral namen, s katerim je napaka nastala, z zakonskimi znaki splošnega pravila o preprečevanju zlorab.

21 Blog: Davčni izzivi novih podjetnikov v digitalni dobi

Dušan Jeraj

Država bi morala podpirati nove podjetnike, jim olajšati začetek težke poti, brez miselnosti, da je v tujini lažja oz. boljša pot za podjetnika. Eden izmed mnogih predlogov je, da se uvede »start-up status«, ki bi za prva leta dejavnosti prispevki bili le pavšalni prispevki (seveda omejeni glede na prihodke). Predlagana je bila tudi večja podpora novim podjetnikom, ki imajo probleme. Glavna težava se pojavi, ko mladi razmišljajo o odprtju podjetja v drugi državi ali celo tvegajo in opravljajo dejavnost brez ustrezne registracije (torej delajo na »črno«). Eden najpomembnejših problemov, ki so bili zaznani v praksi, je ta, da se v šolah ne izobrazi mladih na pravilen način o plačevanju davkov oz. davčni izobraženosti nasploh. Velik faktor izogibanja davkov igra tudi zaupanje v državo. Predavanje avtorja je bilo zaključeno s pozivom k sistemski podpori mladim podjetnikom in krepitvi davčne pismenosti že v izobraževalnem sistemu.

22 Blog: Obdavčitev premoženja v Avstriji – davčnopravna in ekonomsko-politična analiza

ddr. Marian Wakounig

Obdavčitev premoženja ostaja zapleteno in kontroverzno področje. Avstrija se je od splošne obdavčitve premoženja oddaljila. Mednarodne izkušnje kažejo, da lahko tovrstne dajatve delujejo le ob ustreznem institucionalnem okvirju in široki politični podpori. Možna prihodnja usmeritev bi lahko bila usklajena evropska rešitev, ki bi omejila izogibanje davkom in omogočila primerljive standarde. Alternativno se lahko razmišlja tudi o okrepljeni obdavčitvi nepremičnin. Nedvoumno pa bodo vprašanja o pravičnejši porazdelitvi in vzdržnosti javnih financ v luči podnebnih sprememb, digitalizacije in demografskih izzivov v prihodnosti vse pomembnejša. Ti dejavniki lahko seveda privedejo do ponovne uvedbe premoženjskega davka v Avstriji.

24 Blog: Napoteni delavci in delo na daljavo – davčni in pravni izzivi čezmejnega dela

Sonja Omerza, Barbara Orličnik

Davčna zakonodaja posamezne države ter s tem povezani davčni postopki so kompleksni, zato je nujen celosten pristop k obravnavi čezmejnega dela, kjer davčni vidik posameznika praviloma sledi pravnim in organizacijskim odločitvam delodajalca.

25 Blog: Administrativna razbremenitev v davčnih postopkih
Okrogla miza na 28. Kongresu ZDSS

mag. Suzana Tokić, Dean Košar, LL.M.

Vsi sodelujoči smo pozdravili prizadevanja ZDSS za tesnejše sodelovanje med davčnimi svetovalci in FURS kot tudi MF. Še posebej si na ZDSS prizadevamo za vključitev v delovne skupine na MF že v času priprave zakonodajnih predlogov. Prav tako pa je pri implementaciji davčnih predpisov pomembno nenehno spremljanje odzivov iz prakse. To pa zahteva, po vzoru uspešnih gospodarskih sistemov, konstruktivno vključevanje stroke že pri pripravi načrtov za davčne reforme.

28 Davčno finančne novosti EU institucij: 

Sklenjen dogovor o pravilih o DDV za prodajo na daljavo uvoženega blaga in o uvoznem DDV

Dean Košar, LL.M.

Svet EU je na svoji redni seji 13. maja 2025 dosegel dogovor o splošnem pristopu glede predloga direktive o pravilih o DDV za prodajo na daljavo uvoženega blaga in o uvoznem davku na dodano vrednost (DDV).

30 Domača sodna praksa:

Izplačilo variabilnega dela kupnine je obdavčen kot kapitalski dobiček

Mihael Pojbič, mag. prava

Sodba VSRS ni odgovorila zgolj na eno bolj perečih vprašanj, relevantnih za obdobja pred veljavnostjo novele ZDoh-2V, temveč je tudi dodatno osmislila razumevanje 104. člena ZDoh-2. Tako bo treba v okviru prakse venomer preveriti, ali je domneva (v določenih primerih odsvojitve kapitala – še posebej v primeru obročnih plačil, ki ne predstavljajo variabilnega plačila) iz druge povedi 104. člena ZDoh-2 izpolnjena, ali pa se mora uporabiti splošno pravilo iz prvega odstavka 15. člena ZDoh-2 (tj. t. i. obdavčitev dohodka glede na realizacijo). Nazadnje je mogoče omeniti tudi način, kako je VSRS zapolnilo pravno praznino. Po eni strani bi lahko šteli argumentacijo kot popolnoma smiselno, po drugi strani pa se lahko pojavi vprašanje, ali je obdavčitev (katerekoli oblike dohodka) sploh mogoča, kadar se predhodno ugotovi pravna praznina (ne glede na voljo strank). Sklep k predmetnemu prispevku ni dovolj, temveč naj bo podlaga za morebitne podrobnejše analize.

33 Sodna praksa Sodišča EU: 

Malteški zlati potni listi nasprotni pravu EU

dr. Janja Hojnik

Sodba Sodišča Evropske unije v zadevi Komisija proti Malti je sprožila izjemno močan in raznolik odziv v pravni in širši strokovni javnosti. Le redke sodbe so naletele na tako oster sprejem in hitro kritiko. Številni pravniki in akademiki so odločitev hitro zavrnili kot pravno šibko in politično motivirano.

Guillermo Íñiguez je odločitev označil kot primer posebej šibkega pravnega utemeljevanja,3 medtem ko je Steve Peers pripomnil, da če bi takšno razlago podal eden izmed njegovih študentov na izpitu iz prava EU, ne bi dosegel niti minimalne ocene.4 Martijn van den Brink je šel še dlje in sodbo označil kot “pogubno frustrirajočo in zmedeno”, saj po njegovem mnenju prednost daje politični oportunosti pred pravno doslednostjo.5 Medtem pa Dimitry Kochenov v sodbi vidi nevaren precedens, ki po njegovem mnenju pelje Unijo po poti liberalizma.

Takšen val odzivov kaže, da sodba ni bila le pravni akt, temveč dogodek, ki odpira širšo razpravo o mejah nacionalne suverenosti, integriteti evropskega državljanstva in vlogi Sodišča EU v vse bolj politično občutljivih zadevah.

36 Iz zgodovine davkov in računovodstva:

Zakaj carine v zgodovini
mag. Dejan Petkovič

Utemeljevanja zaščitne carine so večinoma le pretveze za potrebne koristi posameznih interesnih skupin in ne vzdržijo znanstvene analize. Predvidevamo, da bi danes Samuelson bolj poglobljeno analiziral razloge za carine v ekonomijah v krizi. Samuelson meni, da noben pošteno misleči bralec, ki se potrudi razmisliti stvari do kraja, ne more prezreti, kako plitko utemeljujejo po navadi carine. Edina resna izjema je utemeljitev carin z »mlado industrijo« ali z »mladim gospodarstvom«. Zato ne preseneča, če so se ekonomisti, ki o njih trdijo, da se ne morejo zediniti o nobeni stvari, skoraj soglasno izrekli za Hullov vzajemni trgovinski sporazum in za splošni carinski in trgovinski sporazum (GATT), ki si prizadeva zmanjšati trgovinske ovire. Kennedyjev trgovinski zakon iz leta 1962 daje (je dajal) upanje za nadaljnji mnogostranski napredek.

Namesto sklepne misli zaključimo z rekom Roberta Frosta (ameriški pesnik, živel v Samulsonovi eri): Preden postavim zid, bi moral vedeti, kaj bo znotraj in kaj bo zunaj njega in koga bo ujezil.

38 Ne prezrite:

Spremembe na področju zaposlovanja tujcev

Simona Štravs

Noveli Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT-E) in Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o tujcih (Ztuj-2i) sta korak naprej pri zaposlovanju tujcev. Sta obsežni, povezani med seboj in izhajajoč iz prakse preveč kompleksni in ponesrečeno zapisani. Delodajalci bi zaradi lažjega razumevanja in izpolnjevanja pogojev ter administracije za zaposlovanje tujcev potrebovali zakonsko sprejet čistopis zakonov. Gre namreč za tematiko, ki se nanaša na tujce in pristojno zakonodajno telo bi moralo zasledovati osnovno pravno načelo, da morajo biti zakonska določila napisana na razumljiv in dosleden način, da jih razume vsak državljan.

42 Ne prezrite:

Pomembnejše novosti, objavljene v Uradnem listu RS

za področje računovodstva, davkov in financ v gospodarstvu

(od 29. 4. 2025 – 25. 5. 2025)

Simona Štravs

48 Novice ZDSS: 

28. Kongres ZDSS postregel z aktualnimi vsebinami in strokovnimi razpravami

54 Napovednik dogodkov ZDSS:

Mesečno izobraževanje ZDSS – sreda, 11. junij 2025:  Umetna inteligenca in davčno svetovanje – priložnosti za optimizacijo ali nevarnost substitucije