Minimalni davek: nova pravila, konkretni roki – in veliko odprtih vprašanj

Finančna uprava RS je že opozorila na ključne obveznosti, ki jih prinaša Zakon o minimalnem davku (ZMD) in prva poročanja se hitro približujejo.

Rok za predložitev obračuna domačega povrhnjega davka je 30. junij 2026. Obračun pa bo potrebno oddati ne glede na to, ali za posamezno poslovno leto obstaja obveznost plačila ali ne. To pomeni, da se zavezanci ne bodo mogli izogniti pripravi – tudi v primerih brez dejanske davčne obveznosti.

 

Gre za novo in obsežno poročanje, ki prinaša številna odprta vprašanja v praksi.

 

Koga se minimalni davek sploh tiče?

Zavezanec za minimalni davek je subjekt v sestavi, ki (po splošnih pravilih):

• je lociran v Republiki Sloveniji in
• je del mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine,
• katere letni prihodki znašajo najmanj 750 milijonov evrov
• (v vsaj 2 od 4 poročevalskih poslovnih let pred preizkusnim poslovnim letom).

 

Katere so ključne obveznosti zavezancev po ZMD?

• obvezna predložitev obračuna domačega povrhnjega davka (preko portala eDavki),
• možnost, da en subjekt poroča za celotno skupino v Sloveniji (solidarna odgovornost),
• usklajevanje informativnega obrazca za povrhnji davek,
• dodatna obveznost oddaje obračuna povrhnjega davka (rok do 30. julija 2026).

 

V praksi to odpira številna vprašanja:

• Kdo bo poročeval za skupino?
• Kako pravilno uporabiti pravila (IIR, UTPR)?
• Kako se izogniti napakam pri izpolnjevanju obračunov?

Minimalni davek predstavlja pomembno spremembo v davčnem okolju, ki bo v prihodnje zahtevala več usklajevanja, znanja in natančnosti pri poročanju.

Razumevanje pravil in pravočasna priprava bosta zato ključna za uspešno obvladovanje novih obveznosti.