Petkovič Staff asked 3 years ago
Mag. Dejan Petkovič, Abeceda Svetovanje d.o.o.
davčni svetovalec ZDSS
RAZPOREDITEV KUPNINE OB PRODAJI KAPITALA – DILEMA KO ODSVAJAMO VEČ »ZALOG« KAPITALA (DELEŽEV V DRUŽBI)
V tokratnem blogu razmišljam o pravilnosti odločb o odmeri dobička od ODSVOJITVE VREDNOSTNIH PAPIRJEV IN DRUGIH DELEŽEV TER INVESTICIJSKIH KUPONOV.
Že več let opažam in opozarjam, da je Zakon o dohodnini (ZDh-2) precej »podhranjen« ravno v delu, ko gre za ugotavljanje davčne osnove pri dobičku iz kapitala. Kar nekaj dilem je morala rešiti šele sodna praksa.
Pri odsvojitvi deležev v družbah v praksi naletimo na zahtevne primere zgodovin kapitala družbenikov (deležev), in sicer od različnih povečanj vložkov iz sredstev družbe, predhodnih statusnih preoblikovanj, delnih preteklih prodaj deležev (ko še nismo imeli sodbe, ki nas je naučila, da je povečanje kapitala iz sredstev družbe davčno irelevanten dogodek) in kasnejših prodaj deležev (ko že poznamo in upamo tudi upoštevamo sodbo). Praksa kaže, da je tukaj vedno potrebna pomoč davčnega svetovalca, saj napačna napoved lahko pomeni tudi napačno odločbo finančnega organa.
Zakon o dohodnini primeroma sploh ne določi na kakšen način ugotavljamo dobiček iz kapitala po posameznih zalogah kapitala. To je torej očitno prepuščeno utečeni davčni praksi in programski opremi, ki jo uporablja finančna uprava. V ZDoh-2 sicer imamo določila glede vrednosti kapitala ob pridobitvi in odsvojitvi in glede vodenja evidenc kapitala. Vse to pa ne rešuje spodnje dileme.
V NAPOVEDI ZA ODMERO DOHODNINE OD DOBIČKA OD ODSVOJITVE VREDNOSTNIH PAPIRJEV IN DRUGIH DELEŽEV TER INVESTICIJSKIH KUPONOV imamo tudi popisne liste, ki so obvezna priloga napovedi. Primeroma:
- POPISNI LIST VREDNOSTNEGA PAPIRJA OZIROMA INVESTICIJSKEGA KUPONA: zahteva se podatek o količini pridobljenih vrednostnih papirjev
- POPISNI LIST DELEŽA V GOSPODARSKIH DRUŽBAH, ZADRUGAH IN DRUGIH OBLIKAH ORGANIZIRANJA: ne zahteva se podatka o količini oz. bolj pravilno bi dejali o odstotku pridobljenega kapitala neke družbe. Zahteva se le nabavna vrednost kapitala ob pridobitvi.
In tukaj je tudi jedro problema. Po mojih izkušnjah imamo v Sloveniji dvojni način glede razporejanja odsvojitvene vrednosti na pridobitveno vrednost kapitala (pri delnicah in deležih v družbah).
Podajam enostaven primer:
- Leto 2006: družbo X ustanovita dva družbenika fizični osebi (A in B), A in B vplačata vsak po 10.000 EUR v ustanovni kapital. Sta torej 50 % družbenika.
- Leto 2014: zaradi nesoglasij želi A zapustiti družbo in svoj delež proda B-ju za kupnino 90.000 EUR, s čimer B postane 100 % družbenik
- Leto 2022: družbenik B bo prodal svoj 100 % delež za 500.000 EUR
Kakšna je pravilna napoved pri družbeniku B ? Dilema je pomembna, ker imamo uzakonjeno padajočo davčno obveznost vezano na dobo imetništva kapitala. Je torej zelo pomembno kakšen dobiček se dodeli posamezni zalogi kapitala.
Družbenik B ima torej dvoje zalog kapitala:
- Iz leta 2006: 50 % pridobi za 10.000 EUR
- Iz leta 2014: 50 % pridobi za 90.000 EUR
Tabelarično podajam obe možnosti napovedi.
| leto | delež pridobitve | vrednost ob pridobitvi | OPCIJA 1: razdelitev kupnine glede na % pridobitve | OPCIJA 2: razdelitev kupnine glede na vrednost ob pridobitvi | DOBIČEK PRI OPCIJI 1 | DOBIČEK PRI OPCIJI 2 |
| 2006 | 50% | 10.000 | 250.000 | 50.000 | 240.000 | 40.000 |
| 2014 | 50% | 90.000 | 250.000 | 450.000 | 160.000 | 360.000 |
| 2022 | vrednost pri odsvojitvi 100 % deleža | 500.000 |
Osebno menim, da je pravilna OPCIJA 1 in bi jo bilo potrebno tudi urediti v zakonu o dohodnini. Po mojih izkušnjah pa finančna uprava uporablja OPCIJO 2, nenazadnje, je tako »nastavljen« tudi popisni list deleža v gospodarskih družbah.
Pri delnicah pa je nekako jasno, da je razporeditev kupnine vezana na samo količino pridobljenih delnic. Skratka napoved (in odločba) upošteva enote delnic, kar pa je odmik od prakse, ki smo ji priča pri prodajah deležev.