Revija DFP – april 2026

ČLANKI IN VSEBINA

3 Uvodnik

4 Povračilo stroškov prevoza pri podjemni pogodbi: kdaj lahko gre za službeno pot

Gabriela Firšt, mag. prava

Ob koncu pa se zdi vredno dodati še širši razmislek. Morda glavna poanta te sodbe ni samo v tem, ali je posamezna vožnja pot na delo ali službena pot. Morda je pomembnejše vprašanje že predhodno: ali je dohodek iz konkretnega razmerja sploh pravilno obravnavan kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja. Prav sodba namreč lepo pokaže, da se znotraj podjemnih in podobnih pogodb v praksi lahko pojavijo zelo različne vsebine dela. Nekatera razmerja so po svoji dejanski vsebini tako blizu odvisnemu razmerju, da se tudi pri stroških približajo logiki delovnega razmerja. Druga pa so po svoji naravi že bližje samostojnemu opravljanju dejavnosti.

Če gre za resnično samostojno, neodvisno, organizirano in trajnejše opravljanje dela za trg, se lahko v posameznih primerih postavi tudi vprašanje, ali tak dohodek po svoji vsebini sploh še sodi med dohodke iz drugega pogodbenega razmerja ali pa je bližje dohodku iz dejavnosti. V okviru dohodka iz dejavnosti vprašanje priznanja stroškov ni postavljeno na isti način kot pri drugem pogodbenem razmerju, zato tudi dilema glede kilometrine nima več iste teže. Prav zato je ta sodba zanimiva ne le kot odgovor na vprašanje o stroških prevoza temveč tudi kot opomnik, da je treba pri obdavčitvi vedno najprej pravilno razumeti samo naravo dela in razmerja, iz katerega dohodek nastaja.

6 Kako je sedaj z »normiranci« – vse na enem mestu

Natalija Kunstek

Če povzamemo, je bistveno pravilno izračunati izpolnjevanje »zaposlitvenega pogoja«, ki je za leto 2024 izpolnjen, v kolikor je zavezanec samozaposlen za 1.572 ur, v letu 2025 in 2026 pa za 1.566 ur. Samo za ilustracijo: posameznik, ki je bil v letu 2025 samozaposlen od 1. aprila do 31. decembra, je oddelal 1.576 ur. Glede na izpolnjevanje »zaposlitvenega pogoja« pa se kasneje, kot do sedaj, določa odstotek normiranih odhodkov, davčna osnova in akontacija dohodnine za tekoče leto.

8 Poročanje o trajnostnosti: ESRS S4 Potrošniki in končni uporabniki

Katja Pogač

ESRS S4 poudarja vlogo podjetij pri prepoznavanju in upravljanju vplivov na potrošnike in končne uporabnike kot ključno skupino prizadetih deležnikov. Standard zahteva celovit pristop, ki povezuje strategijo, poslovni model, upravljanje tveganj ter konkretne politike, ukrepe in cilje, usmerjene v varstvo pravic, varnosti in vključevanja potrošnikov. Pričakovane poenostavitve standardov sicer prinašajo manjšo kompleksnost poročanja, vendar ne spreminjajo bistva zahtev: osredotočenosti na dejansko pomembne vplive in njihovo učinkovito upravljanje. ESRS S4 tako ostaja pomembno orodje za transparentno prikazovanje odgovornega ravnanja podjetij ter za krepitev zaupanja v njihove proizvode in storitve.

10 Nekatera vprašanja samoprijave v postopku nadzora

Mihael Pojbič, mag. prava

Oblike davčnega nadzora je potrebno ločiti ne zgolj zaradi ločevanja postopkovnih pravic in obveznosti, temveč tudi katero obliko samoprijave lahko zavezanec vloži. Medtem ko je ta pravica v okviru davčnega nadzora obračunov in davčnega nadzora posameznega področja poslovanja neomejena do izdaje odmerne odločbe, menimo, da je potrebno pravico iz 140. a člena ZDavP-2 smiselno enako razlagati tudi v okviru davčnega inšpekcijskega nadzora.

Blogi strokovnjakov: 

13 Blog: Kaj nam pove Letno poročilo Finančne uprave RS

Dušan Jeraj

Na hitro lahko zaključimo naslednje:
– FURS predvsem s sistemi kontrole davčnih obračunov skrbi, da se že v tej fazi odkrije večina odkritih nepravilnosti.
– Verjetnost, da bo posamezni davčni zavezanec predmet davčnega nadzora, je zelo nizka – le okoli 0,2 % zavezancev (pravnih oseb in podjetnikov) je predmet davčnega nadzora.
– Skrbi pa podatek, da je hkrati s povečevanjem pobranih dajatev rastel tudi strošek poslovanja FURS.
• Ta se je v letu 2025 celo zvišal za 0,05 EUR (iz 0,73 na 0,78 %) na 100 EUR pobranih dajatev (z digitalizacijo bi pričakovali, da se bo ta znesek zniževal).
• Pri tem še vedno kar 80 % stroška predstavljajo stroški dela (v letu 2025 so na ravni FURS znašali več kot 160 mio EUR).
• Strošek dela zaposlenih na inšpekcijah in preiskavah je okoli 15 mio EUR – kar pomeni, da pri okoli 95 mio EUR pobranega davka z njihove strani, strošek nadzora na pobrane dajatve znaša približno15 %.

15 Blog: Minimalni davek in pravilna uporaba konvencij o izogibanju dvojnega obdavčevanja

Dean Košar, LL.M

Na izobraževanju ZDSS z dne 8. 4. 2026 smo obravnavali dve ločeni temi: minimalni davek in pravilna uporaba KIDO. Minimalni davek po ZMD uvaja popolnoma nov in izjemno zahteven sistem obdavčitve, ki presega tradicionalne okvire davka od dohodkov pravnih oseb. V tem kontekstu varni pristani ne predstavljajo zgolj tehnične poenostavitve, temveč ključni instrument za obvladovanje kompleksnosti in davčnih tveganj v začetnih letih uporabe. Njihova pravilna uporaba zahteva poglobljeno razumevanje zakonskih določb, smernic OECD ter kakovostne in zanesljive podatke na ravni skupine. V zvezi s KIDO smo posebej izpostavili pogoste napake v praksi, kot so preozka razlaga posameznih določb, spregled protokolov h konvencijam ali avtomatična uporaba komentarjev OECD, ter poudarili pomen celovitega branja konvencije in po potrebi uporabe postopka skupnega dogovora za reševanje sporov med državama pogodbenicama.

17 Blog: Rezidentski status za davčne namene ob vrnitvi enega družinskega člana iz tujine

Natalija Kunstek

Za namene ugotavljanja davčnega rezidenstva je, poleg 18-letnosti, pomembno tudi, da je polnoletnik sposoben sebe preživeti. Če živi v skupnem gospodinjstvu s starši, plačuje najemnino, prispeva za stroške in hrano ter sam skrbi zase, se njegov status lahko presoja ločeno od ostalih. V kolikor želi polnoletnik to dokazati (dokazno breme je namreč na davčnem zavezancu), je smiselno v ta namen skleniti tudi pisni dogovor s starši. Imeti pa mora tudi ustrezen vir lastnega dohodka, s katerim se preživlja in takšno preživljanje tudi dokaže davčnemu organu.

V kolikor ima polnoletnik službo, živi sam in sam zase skrbi, lahko, v primeru vrnitve v Slovenijo, postane rezident za davčne namene v Sloveniji, pri tem pa starši, ki ostajajo v tujini, ostanejo nerezidenti za davčne namene tudi po prihodu polnoletnika v Slovenijo.

18 Davčno finančne novosti EU institucij: 

Reforma Carinske unije Evropske unije

Dean Košar, LL.M.

Marca 2026 sta Evropski parlament in Svet dosegla politični dogovor o celoviti prenovi pravnega in institucionalnega okvira Carinske unije Evropske unije. Gre za najobsežnejšo reformo carinskega sistema po letu 1968, ki je bila sprožena kot odziv na strukturne spremembe v mednarodni trgovini, zlasti eksponentno rast e-trgovine, povečana varnostna tveganja ter vse
večje zahteve po učinkovitem pobiranju javnofinančnih prihodkov.

20 Domača sodna praksa:

Ni mogoče pričakovati, da se davki ne bodo spreminjali

Mihael Pojbič, mag. prava

VSRS je glede na stanje zadeve revizijo (nepresenetljivo) zavrnilo, je pa obenem ponudilo alternativno pot, ki je še posebej relevantna pri odsvojitvah kapitala – ali bi bil zavezanec že pred sprejetjem novele zavezan odsvojiti kapital. Navedena argumentacijska pot ni relevantna zgolj za spremembo zakonodaje, temveč tudi (in predvsem) za (nenadno) spremenjena stališča davčnega organa.

22 Domača sodna praksa:

Problematika zastaranja terjatev za pogodbeno kazen

Tomas Bedrač

Sodba VDSS Pdp 350/2024 jasno postavlja mejo med upravičenim varovanjem poslovnih interesov podjetja in zlorabo instituta poslovne skrivnosti za prikrivanje nepravilnosti. Sporočilo sodbe je preprosto, saj poslovna skrivnost ne more služiti kot zaščita pred odgovornostjo ali sodnim nadzorom. Odločitev poudarja pomen vsebinske presoje, kajti ni dovolj, da je informacija formalno označena kot poslovna skrivnost, temveč mora biti takšna tudi po svoji naravi. To je pomembno za vse, ki sodelujejo pri upravljanju podjetij, saj vpliva na zakonitost ravnanja, transparentnost poslovanja ter pravilno izpolnjevanje davčnih in drugih zakonskih obveznosti.

23 Sodna praksa Sodišča EU: 

Omejitev socialne pomoči za državljane tretjih držav

dr. Janja Hojnik

Sodba potrjuje, da pravica do enakega obravnavanja delavcev iz tretjih držav po Direktivi 2011/98 ne zajema posebnih denarnih dajatev, za katere se ne plačujejo prispevki, in s tem utrjuje možnost držav članic, da dostop do socialne pomoči vežejo na višjo stopnjo trajnejše integracije v družbo države gostiteljice.

26 Ne prezrite:

Nova ureditev vročanja – 2. del (ZDavP-2 2026)

Simona Štravs

Po ZDavP-2 se vročanje praviloma opravi elektronsko preko sistema e-Davki. Vročitev nastopi z dnem prevzema dokumenta ali po poteku 15 dni od njegove odložitve (fikcija vročitve). Če elektronsko vročanje ni mogoče, se uporabljajo pravila ZUP-1. Pomembno je vedenje, da obveščanje po elektronski pošti ali SMS nima pravnega učinka vročitve, vseeno pa velja svetovati pooblaščencem, da FURS sporočijo tako e-pošto davčnega zavezanca kakor tudi e-pošto pooblaščenca za vročanje.

28 Ne prezrite:

Ustavno sodišče zadržalo del zakona o splošnem upravnem postopku

Simona Štravs

Fikcija vročitve velja tudi v davčnem postopku npr. informativni izračun dohodnine, ki je znan vsem davčnim zavezancem. Elektronsko vročanje je prednostno po ZDavP-2, vedno več dokumentov se vroča namreč elektronsko, nekateri dokumenti tudi s fikcijo vročitve. Retorično vprašanje: je fikcija vročitve za te dokumente, katerih vsebine davčni zavezanci vedno vnaprej ne poznajo, tudi sporna.

30 Ne prezrite:

Pomembnejše novosti, objavljene v Uradnem listu RS za področje računovodstva, davkov in financ v gospodarstvu in na spletni strani Finančne uprave Republike Slovenije

(od 24. 3. 2026 do 24. 4. 2026)

Simona Štravs

35 Novice ZDSS –  Napovednik dogodkov

Dan ZDSS, Terme Dobrna, 21. in 22. maj 2026: Poglobljeno, aktualno, povezovalno.

Vabilo organizacijskega odbora ZDSS na Dan ZDSS

Mesečno izobraževanje ZDSS, sreda, 10. junij 2026: Identifikacija za DDV v tujini