Vlada Republike Slovenije je 26. junija 2024 potrdila predlog novele zakona o gospodarskih družbah, s katerim se v slovenski pravni red prenašajo štiri evropske direktive. Cilj novele je zagotoviti večjo preglednost poslovanja in povečati družbeno odgovornost gospodarskih družb, so sporočili iz vlade.
S prenosom direktive o javnem poročanju po državah želi ministrstvo normativno spodbuditi gospodarstvo k povečanju preglednosti v zvezi z dejavnostmi določenih večjih družb. V skladu s predlagano novelo bodo morale poročati obvladujoče družbe in družbe, ki niso v skupini, katerih prihodek v preteklih dveh zaporednih poslovnih letih obakrat presega 750 milijonov evrov in ki poslujejo multinacionalno, je navedeno v sporočilu za javnost po seji vlade.
Predlog glede poročanja o davčnih informacijah
K poročanju bodo zavezane tudi srednje in velike družbe ter podružnice multinacionalk. Na vladi kot pomembno novost izpostavljajo širitev kroga poročevalcev. Ti bodo morali o določenih davčnih informacijah poročati v enotni elektronski obliki, praviloma v okviru spletnih strani Ajpes, ki so zasnovane tako, da je vsakomur omogočen brezplačen vpogled v objavljene informacije. Te bodo morale objaviti na svojih spletnih straneh, revizorji pa bodo preverjali ali je poročevalec te informacije javno objavil.
Predlog trenutno v 70.f členu predvideva vsebino takšnega poročila, in sicer naj bi vsebovalo informacije o celotnem poslovanju družbe, vključno s poslovanjem vseh povezanih družb, vključenih v konsolidirano letno poročilo, zlasti pa:
- ime družbe, poslovno leto, za katerega se poročilo pripravlja;
- valuto, uporabljeno v poročilu, ki je valuta, v kateri so navedeni letni računovodski izkazi družbe ali konsolidirani računovodski izkazi obvladujoče družbe ali valuta, v kateri odvisna družba objavi svoje letne računovodske izkaze;
- seznam vseh odvisnih družb, konsolidiranih v računovodskih izkazih obvladujoče družbe za poslovno leto, za katero se poroča, ki imajo sedež v Evropski uniji ali spadajo v davčno ureditev, ki je navedena v prilogi I in II k sklepom Sveta o posodobljenem seznamu Evropske unije z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene, če ima družba take odvisne družbe;
- kratek opis vrste njihovih dejavnosti;
- število zaposlenih za polni delovni čas;
- prihodki, ki se obračunajo kot vsota čistih prihodkov od prodaje, drugi poslovni prihodki, prihodki od deležev v kapitalu, razen dividend, prejetih od povezanih družb, prihodki od drugih naložb in posojil, ki so del stalnih sredstev, drugi prihodki iz obresti in podobni prihodki, kot so določeni v prilogi V in VI Direktive 2013/34/EU, ali prihodki, opredeljeni s standardi računovodskega poročanja, na podlagi katerega se pripravijo računovodski izkazi, razen popravkov vrednosti in dividend, prejetih od povezanih družb, in prihodki iz poslov s povezanimi strankami;
- znesek dobička ali izgube pred plačilom davka od dohodkov;
- znesek davka od dohodkov, obračunanega za poslovno leto, za katerega se pripravlja poročilo, ki se izračuna kot tekoči davčni odhodek, priznan v zvezi z obdavčljivim dobičkom ali izgubo poslovnega leta družb in podružnic v posamezni davčni ureditvi, brez odloženih davkov ali rezervacij za negotove davčne obveznosti;
- znesek plačanega davka od dohodkov na podlagi plačil, ki se izračuna kot znesek davka od dohodkov, ki so ga v poslovnem letu plačale družbe in podružnice v posamezni davčni ureditvi, pri čemer se med plačane davke od dohodkov štejejo tudi odvedeni davki, ki so jih druge družbe plačale družbam in podružnicam v okviru skupine, in
- znesek nerazporejenega dobička v poslovnem letu, ki za namene tega poglavja pomeni vsoto dobičkov preteklih poslovnih let tega poslovnega leta, za katerega se poročilo pripravi, o razdelitvi katere še ni bilo odločeno, nerazporejeni dobiček podružnice pa se šteje kot nerazporejen dobiček družbe, ki je ustanovilo podružnico.
Direktiva o poročanju o trajnostnosti
Gospodarsko ministrstvo želi v okviru prenosa direktive glede poročanja o trajnostnosti podpreti preusmeritev kapitalskih tokov v naložbe v trajnostno rast ter povečati zavedanje o pomembnosti obvladovanja finančnih tveganj gospodarskih družb, ki izhajajo iz dejavnikov povezanih s trajnostjo.
S predlagano novelo ministrstvo posodablja obstoječa pravila glede nefinančnega poročanja, in sicer s širitvijo zavezancev za poročanje na vse velike družbe ter na vse srednje in majhne družbe, ki kotirajo na borzi, z izjemo mikro družb. Predviden je širši obseg informacij, o katerih se mora poročati ter večji nadzor revizorjev nad vsebino poročanja.
Poročilo o trajnostnosti nadomešča obveznost priprave izjave o nefinančnem poslovanju. Naj pa bi bilo obsežnejše, kar bo doprineslo k boljšim informacijam, kako gospodarske družbe vključujejo trajnostne vidike v svojo dejavnost, so poudarili na vladi.
Uravnoteženost spolov v gospodarstvu
Na podlagi direktive o uravnoteženosti spolov v gospodarstvu želi ministrstvo s predlogom spodbuditi gospodarske družbe k doseganju bolj uravnotežene zastopanosti žensk in moških na najvišjih vodilnih mestih. Direktiva zavezuje velike borzne družbe, a zaradi majhnega števila takih družb v Sloveniji (le 11 v letošnjem letu) je obseg zavezancev razširjen tudi na velike gospodarske družbe, v katerih imata večinski delež država ali lokalna skupnost.
Družbe zavezanke same določijo, kateri delež bodo dosegle, ali vsaj 40 odstotno zastopanost manj zastopanega spola med člani organa nadzora ali vsaj 33 odstotno zastopanost manj zastopanega spola skupno med člani organov vodenja in nadzora. Če deležev glede uravnotežene zastopanosti spolov družba ne bo dosegla, bo morala prilagoditi izbirni postopek kandidatov za imenovanje ali izvolitev v organe vodenja in nadzora.
Razvrščanje in prerazvrščanje družb po velikosti
Direktiva glede razvrščanja in prerazvrščanja družb po velikosti se nanaša na uskladitev meril za določanje velikosti družb zaradi učinkov inflacije v zadnjih letih. Razvrstitev družb ali skupin med mikro, majhne, srednje ali velike družbe ali skupine temelji na izpolnjevanju dveh od treh meril velikosti: vrednosti aktive, vrednosti čistih prihodkov od prodaje ter povprečnega števila zaposlenih v poslovnem letu.
Ministrstvo želi s predlagano novelo normativno spodbuditi gospodarstvo k preglednosti poslovanja z označevanjem gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov posameznikov na vidnem mestu na poslovnih naslovih. Prav tako se s spremembo zakona na novo opredeljuje subjekt javnega interesa, in sicer srednje velike družbe, v katerih imata država ali lokalne skupnosti večinski delež, ne bodo več spadale v krog subjektov javnega interesa.
