Z vami je septembrska številka Davčno-finančne prakse!
Za nami je burno poletje, saj se je marsikdo od nas ukvarjal z oddajo DDV evidenc na FURS, katere je bilo težko oddati brez kritičnih napak in še vedno glede le-teh ostaja odprtih kar nekaj vprašanj. O najpogostejših napakah pri oddaji DDV evidenc nam tako v svojem blogu piše Natalija Kunstek, davčna svetovalka ZDSS, iz Kunstek Consulting, d. o. o.. Mag. Tanja Urbanija iz BDO d. o. o., prav tako davčna svetovalka ZDSS, pa nam v blogu predstavlja problematiko izvozov.
Po drugi strani buri duhove tudi nova obvezna božičnica v višini polovice minimalne plače, ki naj bi bila v celoti neobdavčena. O tem sta nam zelo zanimiv blog napisala napisala Tim Jeraj Kobelenski, davčni svetovalec, in Dušan Jeraj, predsednik in davčni svetovalec ZDSS, oba iz družbe iConsult d. o. o.. Mag. Dejan Petkovič, davčni svetovalec ZDSS, pa je problematiko božičnice oz. 14. plače na zanimiv način povezal z Marshallovo teorije mezde, kjer sem mezda definira na osnovi ponudbe in povpraševanja.
Mag. Vanesa Čanji, strokovnjakinja za trajnostni razvoj, direktorica podjetja Fit media d. o. o., nam v tej številki revije predstavlja tudi zadnje spremembe na področju poročanja o trajnostnosti v okviru Omnibusa I.
Kot vedno pa vam predstavljamo tudi druge zanimive članke, sodbe sodišč ter zakonodajne novosti na področju EU.
Želimo vam prijetno in koristno branje!
Doc dr. Darja Gregorčič Bernik
Odgovorna urednica DFP
P.S. Povzetki vseh člankov iz tokratne številke DFP so vam na voljo spodaj.
>> AKCIJA za nove naročnike DFP in e-arhiva vseh številk <<
Se želite sami prepričati o strokovni vrednosti vsebin v reviji DFP?
Pridobite si brezplačni ogledni izvod >>tukaj<<
ČLANKI IN VSEBINA
3 Uvodnik
4 Obdavčitev finančnih instrumentov po Zakonu o individualnih naložbenih računih
Nataša Klančnik
Uvedba individualnega naložbenega računa bo v slovenski pravni red prinesla spodbudo fizičnim osebam, da svoje prihranke vložijo v dolgoročnejšo obliko varčevanja. Ob tem je najpomembnejša ugodnejša davčna obravnava, saj je zakonodajalec predvidel, da se davka ne plača ob prodaji finančnih instrumentov, ampak šele ob dejanskem izplačilu iz INR, slednje je največja prednost in hkrati tudi razlika od splošnega trgovalnega računa, kjer je obdavčena vsaka transakcija prodaje finančnih instrumentov.
5 Spremembe poročanja o trajnostnosti v okviru Omnibusa I
mag. Vanesa Čanji
Leto 2025 zaznamuje prelomnico v razvoju evropske trajnostne regulative. Omnibus I s kombinacijo treh ukrepov – Direktive o vsebinskih spremembah, Direktive Stop the Clock in Delegirane uredbe Quick Fix – podjetjem prinaša več časa, manj administrativnih bremen in postopnejši prehod v novo obdobje poročanja. Obenem pa se odpira tudi prostor za negotovosti: od slabše primerljivosti podatkov do tveganja zmanjšane transparentnosti.
Na eni strani podjetja pozdravljajo poenostavitve, saj jim omogočajo, da se osredotočijo na svoje temeljno poslovanje in postopno gradijo notranje procese poročanja. Na drugi strani finančne institucije, regulatorji in civilna družba opozarjajo, da vsaka deregulacija prinaša nevarnost manjšega zaupanja v razkritja in tveganje zelenega zavajanja.
7 Kdaj se uporablja posebna ureditev za potovalne agencije v sistemu DDV
Anja Novak Pungračič, mag. ekon. ved
Posebna ureditev za potovalne agencije je namenjena poenostavitvi sistema DDV, saj bi splošna pravila zaradi kompleksnosti potovalnih paketov povzročila preveč administrativnih ovir. Njen namen je pravična obdavčitev razlike v ceni, ne pa oteževanje poslovanja. Pomembno je, da agencije natančno presodijo, kdaj
nastopajo kot organizator in kdaj zgolj kot posrednik, saj so davčne posledice različne.
9 111. a člen ZDavP-2 – Zgolj pedagoška norma ali kaj več – 1. del
Mihael Pojbič, mag. prava
111. a člen ZDavP-2 je vse prej kot pedagoška norma in ne glede na »namene« oz. konkretne rešitve, katere je predlagatelj izrecno omenil, predstavlja temeljit poseg v koncept postopka zavarovanja davčne obveznosti po ZDavP-2. Natančnejše analize bodo še sledile. Ampak ne glede na slednje ni mogoče spregledati osnovne ugotovitve, da 111. a člen ZDavP-2 ne vsebuje druge omejitve kot pa te, da smiselna uporaba poglavja o izvršbi ne sme spremeniti določb postopka o zavarovanju, ki izrecno določajo drugače. Vrata za uporabo določb o postopku izvršbe v postopku zavarovanja so zato na stežaj odprta.
12 Ameriške ali evropske opcije
dr. Jožko Peterlin
Kakovostno načrtovanje denarnih tokov nam, poleg varnosti, zagotavlja tudi cenejše varovanje pred dejavniki tveganja denarnih tokov. Ponudniki storitev niso svetovalci, so prodajalci produktov. Podjetje mora samo vedeti, kaj kupuje in čemu izbere določen inštrument..
Blogi strokovnjakov:
14 Blog: DDV evidenci s 1. 7. 2025 – odprto pojasnilo glede izvoza
mag. Tanja Urbanija
DDV bazira na dobavi, vendar je za DDV evidence pri izvozu bolj pomembno, ali je bil izvoz narejen ali ne. Četudi je prišlo do dobave, ni bilo izvoza, če se, kot je bilo predstavljeno v namišljenem primeru, na poti do luke Koper blago razlije. Če bi poročali dobave, bi se to poročalo, vendar iz pojasnil FURS, ki izhajajo iz podanih kratkih odgovorov k vprašanjem zavezancev, lahko domnevamo da se ne poroča dobava temveč bolj ozko, izvoz. To ima smisel, če želi FURS podatke o izvozu preko carine kontrolirati z DDV evidencami.
Včasih je nekje treba potegniti črto in evidentiranje izvoza je gotovo tako področje, kjer bi moral FURS zelo jasno reči, ali se kot datum v P4 poroča datum listine o izvozu oz. datum prepustitve blaga, kar je v skladu z obravnavanim primerom smiselno pojasnjeno. Posledično bi bilo dobro, da bi FURS odgovor na zastavljeno vprašanje 1.74. dopolnil.
15 Blog: Najpogostejše napake, zaradi katerih ni možno oddati DDV evidenc
Natalija Kunstek
Kritične napake torej onemogočajo oddajo DDV evidenc zaradi vgrajenih kontrol FURS, ki naj bi bile vgrajene zato, da omogočajo oddajo pravilnega DDV obračuna. Je morda razlog še kje drugje?
Namreč, zakonodajalec je uvedel obvezno oddajo DDV evidenc zato, da ima hitrejši dostop do podatkov zavezanca v primeru kršitev davčne zakonodaje. Natančneje, da lahko FURS hitreje opravi nadzor. Torej, če zavezanec lahko odda napačne podatke, je zavezanec skladen z zakonodajo, ni v prekršku, FURS pa prejme napačne podatke. Ker FURS ciljno in na podlagi evidenc izbira zavezance za nadzor, je verjetno možno, da so kontrole vgrajene tudi zato, da FURS ne dobi napačnih podatkov in tako res nadzira samo tiste zavezance, kjer obstaja sum kršitve. V zameno za to pa je zavezanec v prekršku, v kolikor ne uspe odpraviti kritičnih napak. V prekršku je namreč takrat, kadar ne odda evidenc. Če so v evidencah kritične napake jih zavezanec ne more oddati. Je prav, da je cilj FURS glede nadzora pred možnostjo izpolnitve obveznosti s strani zavezanca?
16 Blog: Ideje o obvezni božičnici, netu zaposlenih in vplivu na proračun države
Tim Jeraj Kobelenski in Dušan Jeraj
Kakšne učinke bo zadnji bonbonček Vlade RS imel na gospodarstvo, v kolikor bo seveda sprejet, bomo videli v letu ali dveh. Zaposleni pa glede na ankete javnega mnenja takšen ukrep glede obveznega izplačila božičnice v višini polovice minimalne plače seveda podpirajo in pozdravljajo.
17 Davčno finančne novosti EU institucij:
DDV v digitalni dobi – implementacijska strategija
Dean Košar, LL.M.
Evropska komisija je objavila strategijo izvajanja svežnja o DDV v digitalni dobi (ViDA), v kateri je predstavila ukrepe za podporo podjetjem in državam članicam pri praktičnem izvajanju paketa novih pravil.
Sveženj ViDA vključuje spremembe direktive o DDV, uredbe o upravnem sodelovanju in izvedbene uredbe Sveta. Sestavljen je iz zahtev za digitalno poročanje (DRR; obvezna elektronska izdaja računov za B2B do leta 2030), ekonomije platform (ki pod določenimi pogoji postajajo davčni zavezanci) in enotne registracije DDV (kot npr. razširitev OOS), katerih cilj je posodobiti sistem DDV v EU in zmanjšati goljufije.
19 Domača sodna praksa:
Razlaga KIDO – vodila VSRS
Mihael Pojbič, mag. prava
Analizirana odločba VSRS je pomembna z več vidikov. Obenem pojasni način in pot razlage KIDO, sklenjenih po Vzorčni davčni konvenciji OECD, hkrati pa poda vsaj relativno jasno stališče glede razlage dometa točke a) prvega odstavka 19. člena SLO-AT KIDO.
Ampak vendar se zdi, da je bilo premalo pozornosti namenjene drugemu odstavku 2. člena SLO-AT KIDO (tj. določba o tem, da imajo posamezni izrazi, če kontekst besedila KIDO ne terja drugače, pomen, ki izhaja iz nacionalne zakonodaje). Namreč, vsaj iz pretekle sodne prakse je (posredno) jasno stališče avstrijskih davčnih organov, da je za bolnišnice mogoče uporabiti izjemo iz obravnavanega člena. To še toliko bolj, upoštevaje, da SLO-AT KIDO ne določa vsebine pojma »lokalne oblasti« niti »politične enote«.
23 Sodna praksa Sodišča EU:
Neločljiva povezanost državnih pomoči in pravil javnega naročanja
dr. Janja Hojnik
Sodba pomeni pomemben premik k večji transparentnosti in integriteti odločanja, hkrati pa nalaga državam članicam in upravičencem, da že ob notifikaciji zagotovijo ustrezno dokumentacijo in utemeljitev skladnosti projektov.
25 Iz zgodovine davkov in računovodstva:
Teorija mezde po Marshallu
mag. Dejan Petkovič
Plačni (mezdni) sistem je živa materija, ki se v vsaki državi razvija na specifičen način. Nobena novost, ki se uvede danes, ni enaka čez desetletja. Odvisna je tudi od zastopanosti posamezne dajatve v celotnih davčnih prihodkih države. Avstrija sedanji plačni sistem razvija že od osemdesetih let preteklega stoletja. In tudi niso gotovi, da je vse optimalno in fiksno. Ne pričakujmo, da bo vsaka novost (plačna ali davčna) v Sloveniji idealna že na začetku.
27 Ne prezrite:
Spremembe v zvezi z ugotavljanjem dejanskega lastnika po ZPPDFT-2
Natalija Kunstek
Pri preverjanju stranke skladno s ZPPDFT-2 je ena od ključnih stvari ki jo je potrebno preveriti in ugotoviti, kdo je končni lastnik. Do sedaj nam je to lahko kdaj povzročalo hude preglavice. S povezovanjem registra s posameznimi informacijskimi sistemi, ki so namenjeni podpori izvajanja programov skupnih evropskih politik in drugih finančnih podpor EU, nam bo morda lažje. Na ta način lahko namreč najverjetneje hitreje, lažje in z večjo verjetnostjo najdemo končnega lastnika, kot to od nas zahteva ZPPDFT-2.