Dragi bralci in naročniki revije Davčno-finančna praksa!
Z vami je septembrska številka DFP, v kateri je obravnavan nov predlog Zakona o izmenjavi elektronskih računov in drugih elektronskih dokumentov (ZIERDED), katerega določbe bi lahko predlagatelj Zakona vključil tudi v Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR). O predlogu ZIERDED smo v ZDSS izoblikovali tudi uradno stališče, ki smo ga posredovali na Ministrstvo za finance.
Nadalje vam predstavljamo tudi bistvene spremembe Zakona o dohodnini (ZDoh-2B), ki jih je Vlada RS sprejela na dopisni seji dne, 30. 8. 2024. Do sprememb ZDoh-2AB sta se kritično opredelila Simona Štravs, častna članica ZDSS, ter mag. Dejan Petkovič, član ZDSS.
Katja Pogač, pooblaščena revizorka in davčna svetovalka ZDSS, nadaljuje s svojo serijo člankov na temo prvih poročil o trajnostnosti. S svojim blogom pa opozarja tudi na ravnokar sprejeti Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o revidiranju (ZRev-2C), ki poenostavlja pogoje za pridobitev dovoljenja za pooblaščenega revizorja.
Ddr. Marian Wakounig, častni član ZDSS, pa nam opisuje izredno zanimivo tematiko obravnave prikrite razdelitve dobička oziroma dividend v avstrijskem davčnem režimu, kar ponazarja tudi s konkretnimi primeri.
Seveda pa ne manjka tudi drugih aktualnih tem iz davčno-pravnega in finančno-računovodskega področja, kakor tudi sodb in zakonodajnih novosti na področju EU.
Želim vam prijetno branje!
dr. Darja Gregorčič Bernik
Odgovorna urednica DFP
P.S. Povzetki vseh člankov iz tokratne številke DFP so vam na voljo spodaj.
>> AKCIJA za nove naročnike <<
ČLANKI IN VSEBINA
3 Uvodnik
4 Predlog Zakona o izmenjavi elektronskih računov in drugih elektronskih
dokumentov (ZIERDED)
dr. Darja Gregorčič Bernik
S predlogom ZIERDED želi predlagatelj digitalizirati poslovanje vseh poslovnih subjektov, ki naj bi od 1. junija 2026 dalje skladno s tem zakonom izmenjevali vse račune in druge dokumente v e-obliki. Določbe ZIERDED bi predlagatelj zakona sicer lahko inkorporiral tudi v ZDavPR in tako ne bi vnašal dodatne zmede v ustaljeno prakso glede izpolnjevanja davčnih obveznosti ter obsega podatkov, ki se posredujejo FURS.
Predlagatelj zakona je sicer izpostavil, da bi naj z uvedbo ZIERDED bili naši poslovni subjekti bolj konkurenčni napram drugim poslovnim subjektov znotraj EU. Uvedba izmenjave e-računov med poslovnimi subjekti naj bi prinesla tudi prihranke v povezavi z nepotrebnim tiskanjem in hrambo računov. Hkrati pa se pozablja, da uvedba elektronske izmenjave dokumentov pomeni tudi zagotavljanje ustrezne hrambe teh dokumentov v e-obliki, kar bo za posamezne subjekte lahko pomenilo veliko začetno finančno breme iz naslova zagotovitve ustrezne hrambe EDI računov npr. v oblaku pri enem izmed registriranih ponudnikov. Za ta namen bi bilo torej poslovnim subjektom nujno zagotoviti možnost pridobitve dodatnih finančnih sredstev.
Po drugi strani bi bilo smiselno razmisliti tudi o rokih, znotraj katerih so izdajatelji in prejemniki računov dolžni posredovati podatke na FURS in le-te poenotiti z drugimi roki (npr. roki za oddajo DDV-0 obrazcev). Računovodski servisi in računovodje v podjetjih so čedalje bolj obremenjeni, vezani na različne roke in skorajda ne morejo več koristiti letnih dopustov v skladu z veljavno delovnopravno zakonodajo.
Vsekakor pa tudi ne bi škodilo, da bi v zakonu predvideli še kakšno izjemo za mikro podjetja in majhne podjetnike, katere bi izvzeli iz sistema poročanja. S tem bi zasledovali načelo ekonomičnosti in učinkovitosti davčnih postopkov, kar izhaja iz ustavnega načela vladavine prava, ki temelji predvsem na zaupanju, kateremu ZIERDED trenutno ne sledi. V prehodne določbe pa bi bilo smiselno dodati tudi določilo, da npr. do 31. 12. 2026 nepravočasna oz. nepravilna oddaja prometnih podatkov v e-obliki ne bo sankcionirana.
8 Prekluzivni rok pri uveljavljanju pravice do odbitka DDV
Natalija Kunstek
V zvezi z vprašanjem, kdaj prekluzivni rok ne velja, bi se dalo tako zaključiti, kot je zaključilo Sodišče EU7, da se v primeru preteka prekluzivnega roka zavezancu ne sme odvzeti pravice do odbitka DDV, v kolikor to ni povzročilo ravnanje brezskrbnega davčnega zavezanca, ki ni zahteval odbitka DDV. Primeroma, kot je razsodilo Sodišče EU v zadevi C-533/16 (Wolkswagen), ko zavezanec ni imel verodostojne knjigovodske listine in niso bili izpolnjeni pogoji za uveljavljanje pravice do odbitka DDV. Slednje pa ne velja v primerih, ko zavezanec uveljavlja pravico do odbitka DDV v primerih, ko pridobi identifikacijsko številko za DDV kasneje, vendar po preteku prekluzivnega roka (C-429/23).
9 Regres in nagrada za poslovno uspešnost s poudarkom na obravnavi teh dohodkov
zaposlenih slovenskih rezidentov v tujini
Hana Kosi, mag. prava
Sodna praksa, kot kaže primer iz sodbe z dne 12. 7. 2024, je nakazala pomembne izboljšave pri obravnavi teh vprašanj. Sodišče je v tem primeru jasno poudarilo, da je treba tuj davek na prejemke, kot je regres, v celoti upoštevati pri obračunu slovenske dohodnine, da se prepreči dvojna obdavčitev. Ta odločitev predstavlja pomemben korak k bolj pravični obravnavi davčnih obveznosti slovenskih rezidentov, ki so zaposleni pri tujih delodajalcih, ter zmanjšuje nejasnosti in nepravičnosti pri porabi odbitkov tujega davka.
Rešitve, ki so bile oblikovane v praksi, vključujejo bolj natančne metode izračuna davčnih odbitkov in priznanje celotnega zneska tujega davka v davčnih obračunih. Pomembno je tudi, da delodajalci in zaposleni bolje razumejo svojo davčno obveznost ter izkoristijo prednosti mednarodnih konvencij. Tako bodo delavci, ki prejemajo dohodek iz tujine, zaščiteni pred finančnimi bremeni, ki izhajajo iz dvojne obdavčitve, kar prispeva k pravičnejši in bolj učinkoviti davčni obravnavi.
13 Prikrita razdelitev dobička oziroma dividend v avstrijskem davčnem režimu
ddr. Marian Wakounig
Prikrita razdelitev (izplačilo) dobička igra v avstrijskem davčnem pravu pomembno vlogo, saj izkrivlja davčno osnovo družb in omogoča nedovoljene davčne ugodnosti. Pravne zahteve in načelo primerljivosti s tretjimi osebami sta osrednja elementa za ugotavljanje, ali določena transakcija predstavlja prikrito razdelitev (izplačilo) dobička ali ne. Davčni zavezanci morajo zato paziti na pravilno sklepanje pogodb, na ustrezna plačila in jasno ločevanje med zasebnimi in poslovnimi stroški, da bi se izognili negativnim davčnim in kazenskim posledicam.
To pa ne velja samo za avstrijske kapitalske družbe temveč tudi za slovenske, če poslujejo na avstrijskem trgu.
15 Razkritja bankam pred sklenitvijo posojilnega odnosa
dr. Jožko Peterlin
So podatki, ki so javno dostopni in tisti, ki niso, zato zavajanje ni na mestu in se običajno ne konča dobro. Zelo podrobna razkritja pridejo v poštev pri načrtovani zadolžitvi, ki presega varno višino dolga za podjetje, je pa strateško pomembno za razvoj podjetja. Take investicije se zgodijo enkrat ali dvakrat v zgodovini podjetja, zato se banka zaveda, da obstajajo velika tveganja. V tem primeru lahko podjetje in banka vedno odstopita od dogovora.
V primeru poslabšanja bonitete posojilojemalca, pa je ta v odvisnem razmerju in nima možnosti izbire, ali bo podatke posredoval ali ne. V takih primerih obstaja tudi veliko tveganja prodaje projekta ali celo sovražnega
prevzema posojilojemalca.
Predpisana procesna ravnanja banke ob sklepanju posla naj bodo iztočnica pri sklepanju poslov s kupci, dobavitelji pa tudi visoko specializiranih kadrih.
18 Evropski standardi poročanja o trajnostnosti
Katja Pogač
ESRS opredeljujejo informacije o trajnostnosti, ki jih morajo podjetja razkriti v svoji izjavi o trajnostnosti. Gre za obsežna in zahtevna razkritja, ki pa so v standardih precej podrobno razdelana, zato bo priprava izjav o trajnostnosti zahtevala veliko mero skrbnosti. V pričujočem članku je predstavljenih nekaj ključnih poudarkov iz prvega od standardov (ESRS 1 Splošne zahteve).
Blogi strokovnjakov:
20 Blog: Ali predlagane spremembe ZDDV-1 resnično dosegajo svoj namen
Natalija Kunstek
Izhajajoč iz navedenega, namen predlaganih sprememb ni dosežen. V zvezi s spremembami, ki se nanašajo na dodatno poročanje za avtomate ter dvig stopnje DDV za sladke pijače, je administrativno breme za zavezance in za državo večje. Tudi nadzor davčnega organa ni poenostavljen. Je pa morda nekaj narejenega na področju javnega zdravja, v kolikor se bodo cene sladkih pijač dejansko dvignile zaradi dviga stopnje DDV. Pri tem je potrebno upoštevati tudi, da bo cena sladke pijače, ki je obdavčena s splošno stopnjo DDV v primerjavi s pijačo iz naravnih sokov, najverjetneje še vedno cenejša, kar pomeni, da je tudi učinek na javno zdravje vprašljiv..
21 Blog: Krajša študijska pot do pooblaščenega revizorja
Katja Pogač
Zaradi znižanja zahtev glede minimalne izobrazbe se torej z novelo ZRev-2C širi krog kandidatov, ki se bodo lahko odločili za poklic pooblaščenega revizorja. Tisti, ki se bodo za ta poklic odločili, pa bodo imeli možnost zaključiti študij in pridobiti dovoljenje v krajšem času kot njihovi predhodniki.
22 Davčno finančne novosti EU institucij:
Predlog enotne oblike in vsebine novega poročila o davčnih informacijah
Dean Košar, LL.M.
Decembra 2021 je bila sprejeta Direktiva (EU) 2021/2101 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2021 o spremembi Direktive 2013/34/EU glede razkritja davčnih informacij v zvezi z dohodki s strani nekaterih podjetij in podružnic. 1 Omenjena direktiva za večja podjetja (zlasti velja kriterij 750 milijonov EUR konsolidiranih prihodkov) uvaja novo Poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki (oz. t. i. »javno poročilo po državah«, angl. »public CbCR«), ki je sicer po vsebini podobno poročilu po državah (t. i. »CbCR«). Glavna cilja sta povečati preglednost (davčno transparentnost) in učinkovitost davčnega nadzora večjih podjetij.
22 Domača sodna praksa:
Pripoznava stroškov iz naslova rezervacij
Mihael Pojbič, mag. prava.
VSRS je v predmetni sodbi ponovno poudarilo, da je bistvena razlika med pogojnimi dolgoročnimi obveznostmi in rezervacijami, da mora obveznost v zvezi z rezervacijami že obstajati. To pomeni, da četudi bi še tako skrben gospodar lahko precenil, da bo obveznost nastala, čeprav je zgolj pogojena, pogoji za pripoznanje rezervacije (in s tem pripoznanje davčno priznanih odhodkov) ne bodo izpolnjeni.
24 Sodna praksa Sodišča EU:
Klavzule o enakosti cen pri spletni prodaji
dr. Janja Hojnik
Poleg navedenih klavzul so pravne presoje potrebni tudi drugi vidiki določanja cen na platformah, kot je Booking
– denimo opcija določanja cen glede na nacionalnost stranke in druge »cenovne fleksibilnosti«, pri katerih platforme s pomočjo umetne inteligence določajo cene storitev.
26 Iz zgodovine davkov in računovodstva:
Nekdanji premoženjski davki
mag. Dejan Petkovič
Pri tako daljnem zgodovinskem vpogledu nas vedno znova fascinira natančnost in upoštevanje (pre)številnih okoliščin, ki so bile vključene v davčno zakonodajo. Nekako res pridemo do sklepa, da se je do popolnosti upoštevala davčna pravičnost (oz. dejanska obdavčitev skladna z gospodarsko močjo davčnih obveznikov) in predvsem določnost predpisov. Pri premoženjskih davkih gre vedno tudi za težavo davčnega odpora. Že takratna (kvalitetna) davčna zakonodaja se je temu pojavu upirala z navajanjem številnih možnosti oprostitev in tudi odpisov v izjemnih okoliščinah. Glede na fiksno določeno stopnjo obresti v primeru davčnih zamud, lahko tudi predpostavimo, da v obdobju pred svetovno gospodarsko krizo še ni bilo inflacijskih pritiskov.
27 Ne prezrite:
Spremembe Zakona o dohodnini (ZDoh-2AB)
mag. Dejan Petkovič in Simona Štravs
Omenjeni so zgolj predlogi, ki so iz strokovnega vidika vprašljivi, in jih velja dopolniti.
Določene predlagane določbe so strokovno sporne in bodo utečeni sistem obdavčenja dohodkov fizičnih oseb in njegovo konsistentnost porušile.
Upamo lahko le to, da se ne bo zgodilo podobno, kot se že je, ko je ob uvedbi »normiranih dohodkov pri dohodkih iz dejavnosti« ZDSS opozarjala, da bo državo po srednjeročnem obdobju »bolela glava. Sedaj bi temu lahko že pritrdili. Namreč nihče si ne želi, da bi enak epilog imela tudi uvedba izjeme predloga sprememb tako 16. člena kakor tudi 45. b člena predloga ZDoh-2AB.
Dobronamerni nameni predlagatelja bodo žal lahko, v kolikor ne bo ustreznih dopolnitev ZDoh-2AB in podzakonskih procesnih aktov, dobili epilog na tretji veji oblasti – na sodišču.
