Z vami je nova oktobrska številka revije!
V tej jesenski številki se Simona Štravs, častna članica ZDSS, sprašuje o pravici do odklopa in podaja nekaj zanimivih ugotovitev o tem, kako jo zagotoviti. Mag. Maja Dukarič, specialistka za delovno pravo v okviru centra ekspertov za mednarodno javno pravo iz Dunaja, pa se je lotila izredno zanimive tematike, saj nam predstavlja novo direktivo (EU) 2023/970 o krepitvi načela enakega plačila za enako delo med spoloma, katero morajo države članice Evropske unije implementirati v svoje pravne sisteme do 30. junija 2026. Namen te direktive je zmanjšati obstoječe plačne razlike med ženskami in moškimi.
Katja Pogač, pooblaščena revizorka, direktorica AUDITERUM, revizija in svetovanje, d. o. o. ter davčna svetovalka ZDSS, pa nadaljuje s svojo serijo člankov na temo prvih poročil o trajnostnosti. Mihael Pojbič, mag. prava, odvetnik iz Odvetniške pisarne Jadek & Pensa d. o. o. nam v rubriki Domača sodna praksa, piše o diskriminaciji pri izplačilu poslovne uspešnosti, ko se le ta ne izplača delavcem, ki so v bolniškem staležu. V rubriki Ne prezrite pa se je kritično dotaknil tudi tematike odkupa lastnih deležev in nedavnega poziva FURS k samoprijavi, v kolikor je pri zavezancih bil namen takšnega odkupa davčni izogib.
Gre za vsebinsko izredno aktualno številko revije, ki vas bo zagotovo pritegnila in vas ne bo pustila ravnodušne.
Želim vam prijetno branje!
doc dr. Darja Gregorčič Bernik
Odgovorna urednica DFP
P.S. Povzetki vseh člankov iz tokratne številke DFP so vam na voljo spodaj.
>> AKCIJA za nove naročnike <<
ČLANKI IN VSEBINA
3 Uvodnik
4 Pravica do odklopa
Simona Štravs
Uzakonjena pravica do odklopa pomeni, da mora delodajalec zagotoviti, da ne posega v prosti čas delavca v času dnevnega ali tedenskega počitka, izrabe letnega dopusta ali druge upravičene odsotnosti z dela. Delodajalci morajo ustrezne ukrepe glede pravice do odklopa sprejeti do 16. novembra 2024.
»Ves smisel in namen pravice do odklopa je, da se družbeno ponovno dogovorimo, da po določeni uri, popoldan ali zvečer, imamo čas zase, za družino in prijatelje, ne pa da smo nenehno v službi.« poudarja Minister Luka Mesec. To pot mu velja pritrditi.
Glede pogostega vprašanja, ali uzakonitev pravice do odklopa že » a prior« pomeni, da delavci zunaj delovnega časa ne bodo več zavezani odgovarjati na klice in elektronska sporočila delodajalca, velja pojasniti, da delavci v smislu »biti na razpolago delodajalcu«, že do sedaj v okviru delovnih obveznosti niso bili zavezani tega početi izven delovnega časa.
Ker pa je to pravilo in s tem pravica do počitka v praksi pogosto kršeno, so delodajalci, ki cenijo delo delavcev v podjetju, zopet dodatno » administrativno obremenjeni, z novo obvezo sprejeti posebne ukrepe«, ki so jo sicer že sedaj spoštovali in uporabili zgolj v izrednih primerih. IRSD napoveduje za konec novembra že inšpekcijske preglede in to je zastrahujoče.
In na koncu ugotovitev za delodajalce: Ureditev pravice do odklopa ne posega v pravico delodajalca, da organizira delovni proces v skladu z določili delovnega časa, odmora in počitkov ter odsotnostmi, kot jih določa zakon, kolektivna pogodba ali splošni akt..
7 Direktiva (EU) 2023/970 o krepitvi načela enakega plačila za enako delo med spoloma
Maja Dukarič, mag. prava
Direktiva (EU) 2023/970 predstavlja ključno pravno orodje v boju proti plačni diskriminaciji med spoloma v Evropski uniji. Z obveznostmi glede preglednosti plač in mehanizmi za izvrševanje ta direktiva ne le da potrjuje zavezo EU k zagotavljanju enakega plačila za enako delo, temveč tudi postavlja standarde za nacionalne zakonodaje držav članic.
Z uvedbo konkretnih ukrepov, kot so obveznosti letnega poročanja o plačah in pravica delavcev do dostopa do informacij, direktiva spodbuja transparentnost in odgovornost delodajalcev. To so nujni koraki k zmanjšanju plačnih vrzeli, ki še vedno obstajajo v mnogih državah članicah. V Sloveniji se z implementacijo te direktive odpira priložnost za preoblikovanje zakonodajnega okvira in zmanjšanje obstoječih plačnih razlik med ženskami in moškimi. Učinkovita implementacija direktive do 30. junija 2026 bo ključna za napredek na področju enakosti
plačil ter za zagotovitev skladnosti s pravnim redom EU in bo tako dolgoročno vplivala na družbo in gospodarstvo kot celoto..
8 Vpliv Pillar 2 na čezmejne združitve in prevzeme gospodarskih družb
Jaka Kočunik
Novi davčni okvirji bodo bistveno preoblikovali čezmejne transakcije in davčno načrtovanje, zato bo ključnega pomena, da se tako davčni strokovnjaki kot družbe hitro seznanijo z njihovimi implikacijami. Namen tega članka je bil predvsem orisati ključne izzive, ki jih prinašajo nova pravila, a pravil in kompleksnosti, ki jih bo treba razumeti, pa je še cela vrsta..
11 Koliko posojilo stane
dr. Jožko Peterlin
Obrestna mera je mnogo več kot samo cena denarja, je pomembno politično orodje za prerazporejanje bogastva. Ekonomija je vse bolj politična ekonomija, kjer trg še vedno deluje, je pa v sponah politike. Gibanje obrestnih mer na trgu pa še vedno dovolj dobro napoveduje cene v prihodnosti. V naslednji številki revije bo pojasnjeno, kako se določa skupna pogodbena obrestna mera.
12 Splošne zahteve glede razkritij pri poročanju o trajnostnosti
Katja Pogač
Medsektorski evropski standard trajnostnosti ESRS 2 določa splošna razkritja, ki so obvezna ne glede na pomembnost, ki jo podjetje pripiše posamezni posebni trajnostnostni zadevi. Upoštevati ga je treba skupaj z vsakim od tematskih in sektorskih evropskih standardov trajnostnosti. Na ta način je zagotovljeno, da so zahteve po splošnih razkritjih zbrane na enem mestu in se ne ponavljajo skozi vse tematske in sektorske standarde, v katerih so obravnavana specifična razkritja. To pripomore k večji preglednosti zahtev, ki jih podjetjem predstavlja
predpisano poročanje o trajnostnosti..
Blogi strokovnjakov:
15 Blog: Predlog sprememb in dopolnitev Pravilnika o davčnem obračunu DDPO
Dean Košar, LL.M.
Pravilnik spreminja in dopolnjuje davčni obračun DDPO glede na spremembo zakonodaje in prakse FURS. Glede na to, da je v Državnem zboru novela ZDDPO-2, velja počakati na uveljavitev te novele in posledično še dodatno uskladiti Pravilnik z zakonom (npr. davčno priznavanje obresti do 3 mio EUR)...
17 Blog: Kako se suma davčnega vrtiljaka loti avstrijski davčni organ v primerjavi
s slovenskim davčnim organom
Natalija Kunstek
Avstrijski davčni organ obravnava zavezanca kot zavezanca zoper katerega obstaja sum goljufije, slovenski davčni organ pa s svojimi dejanji, vsaj tako jih gre razumeti, zavezancu odvzame ID za DDV številko in ga posredno obsodi. Morda bi bilo na tem mestu potrebno razmisliti o pritožbi v zvezi s kršitvijo prava EU s strani slovenskega davčnega organa na Evropsko komisijo?.
18 Davčno finančne novosti EU institucij:
Nov EU seznam nekooperativnih držav
Dean Košar, LL.M.
Svet EU je na svoji seji z dne 8. oktobra 2024 odločil, da se s seznama nekooperativnih držav črta Antigvo in Barbudo.1 Na seznamu je tako uvrščenih 11 jurisdikcij: Ameriška Samoa,
Angvila, Fidži, Gvam, Palav, Panama, Rusija, Samoa, Trinidad in Tobago, Ameriški Deviški otoki in Vanuatu.
19 Domača sodna praksa:
(Ne) dovoljena diskriminacija pri izplačilu poslovne uspešnosti
Mihael Pojbič, mag. prava.
VSRS je efektivno poudarilo, da izplačilo poslovne uspešnosti ne more in ne sme biti vezano na odsotnost delavca iz razloga osebnih okoliščin (v obravnavanem primeru je to izrecno poudarilo zgolj glede bolniške odsotnosti). V predmetni zadevi se je osredotočilo zgolj na bolniško odsotnost, kar pa ne izključuje, da ne bi bilo mogoče istega zaključka narediti tudi glede drugih okoliščin.
22 Sodna praksa Sodišča EU:
Finančna nadomestila ob prestopu igralcev nogometa
po pravilih FIFE nasprotujejo pravu EU
dr. Janja Hojnik
Še vedno ostaja odprto vprašanje, ali bi natančno preoblikovana pravila o prestopih, ki bi omogočila upoštevanje specifičnih okoliščin primera in bolj objektiven pristop, ki temelji na veljavni nacionalni zakonodaji za določitev ustrezne odškodnine, prestala teste Sodišča, ki izhajajo iz členov 45 in 101 Pogodbe o delovanju EU.3.
24 Iz zgodovine davkov in računovodstva:
Zastaranje davčnih obveznosti
mag. Dejan Petkovič
Že zgodovinska (priletna) davčna literatura ugotavlja, da je zastaranje vrsta ugodnosti, in to seveda za neredne davčne zavezance. Danes bi dejali, da so to zavezanci, ki svojih obveznosti ne plačajo prostovoljno oz. so davčni dolžniki.
Institucija zastaranja v davčnih zadevah vzpostavlja mejo med pravicami države in davčnih zavezancev ter zagotavlja pravno gotovost. Z uvedbo časovnih omejitev se ne le spodbuja učinkovito delovanje davčnih organov,
temveč tudi zaščiti zavezance pred neskončnimi postopki in dolgotrajnimi obveznostmi. Čeprav zastaranje omogoča, da določene davčne obveznosti ugasnejo, s tem povečuje predvidljivost in stabilnost davčnega sistema. Pravilno delovanje tega mehanizma prispeva k uravnoteženemu in pravičnemu odnosu med državo in posamezniki, kar je ključno za ohranjanje zaupanja v davčne in pravne sisteme kot celoto.
Zanimivo, da so že včasih poznali petletno pravico do izterjave odmerjenega davka (od dne, ko se je priobčila izvršena odmera); zelo sorodno torej kot danes. Včasih pa je bilo vendarle bolj ugodno glede kazenskega postopanja,
saj so se obdolženci temu lahko izognili, v kolikor so se pred izrekom obsodbe zavezali plačati utajeni davek ter dvojno kazen in se odrekli izpodbijanju tega postopanja..
26 Ne prezrite:
Lastni poslovni deleži – pomen in implikacije novega sklepa
Mihael Pojbič, mag. prava
Menimo, da bo samoprijava smiselna takrat, kadar je bil izveden nakup lastnih poslovnih deležev in so bili obenem izpolnjeni vsi elementi davčnega izogibanja po četrtem odstavku 74. člena ZDavP-2. Če je bil namen v nakupu lastnega poslovnega deleža zgolj ta, da se plača manj davka (tj. npr. oprostitev kapitalskega dobička in neplačilo dohodnine od dividend), brez da bi obstajala druga pravna dejanja, samoprijava ne bi bila smiselna, saj pogoji za nedovoljeno davčno izogibanje niso izpolnjeni..
