Z vami je junijska številka Davčno-finančne prakse v znamenju predlaganih sprememb davčne zakonodaje!

V junijski številki smo se posvetili predvsem, na spletni strani eUprave, objavljenim spremembam davčne zakonodaje.

Uvodoma objavljamo dva članka na temo sprememb davčne zakonodaje: članek mag. Tanje Urbanija z naslovom Predvidene DDV spremembe 2025 – 2026 ter članek Mihaela Pojbiča, mag. prava, ki nam izčrpno opisuje nov predlog sprememb Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2O). Sledi 5 blogov davčnih svetovalcev, ki se ukvarjajo z drugimi predlogi sprememb davčne zakonodaje (s spremembami ZDDPO-2, ZDavPr, z davčno obravnavo za deleže ali delnice zaposlenih v start-upih, s predlogom spremembe mejnega zneska pri normiranih s. p., spremembe pri najemih nepremičnin in o spremembah Zakona o gostinstvu).

V rubriki Ne prezrite pa sta podani tudi mnenje ZDSS glede predloga sprememb ZDDV-1-JO ter kritična opredelitev sprememb novosti na področju dohodnine s strani Simone Štravs, davčne svetovalke in častne članice ZDSS. Seveda ne manjka tudi drugih izredno kvalitetnih člankov in sodb ter EU novosti.

Vsekakor je branja vreden vsak izmed prispevkov v reviji, saj se prav vsi nanašajo na izredno aktualne tematike. Želimo vam prijetno branje!

Doc. dr. Darja Gregorčič Bernik
Odgovorna urednica DFP

P.S. Povzetki vseh člankov iz tokratne številke DFP so vam na voljo spodaj. 

ČLANKI IN VSEBINA

3 Uvodnik

4 Predvidene DDV spremembe 2025 – 2026
mag. Tanja Urbanija

Tudi tokrat so nekatere predlagane spremembe vezane na evropsko zakonodajo, nekatere pa na slovensko. Večinoma se poudarja prihranek, ki je verjetno najbolj v smislu preprečevanja utaj in zaradi nekaj odstotkov zavezancev, ki utajujejo davke, bo potrebno na FURS pošiljati tudi DDV evidence. Tu pa se pojavi vprašanje t. i. zbiranja podatkov na zalogo, ki predstavlja pretiran poseg v ustavno pravico do zasebnosti in lastnine.

Sicer se poslovanje v EU res poenostavlja, vendar pa je za poenostavitev oz. oprostitev obračunavanja DDV v EU potrebna predhodna prijava, ki jo je treba narediti dovolj zgodaj in nato sledi še kvartalno poročanje in preverjanje. Pri vseh teh spremembah ne gre spregledati, da bo imel tudi FURS veliko več dela tako na račun DDV skupin, oprostitev pri poslovanju v EU kot tudi iz naslova predlaganja DDV evidenc, kjer pa se postavlja tudi tehnično vprašanje, ali bodo te podatke sploh lahko obdelali. Pomembna novost je tudi dvig kvote za DDV identifikacijo iz 50.000 EUR na 60.000 EUR, pri čemer bo ta prag sedaj veljal tudi za tuje davčne zavezance.

7 Pregled in analiza predloga ZDavP-2O
Mihael Pojbič, mag. prava

Glede na zgornje ugotovitve menimo, da je pZDavP-2 ustrezno dopolnjen oz. če bo predlagatelj vztrajal na spremembah, da se zgoraj izpostavljene dileme naslovijo. Menimo, da je pri slehernih spremembah treba biti pozoren na davčni položaj davčnega zavezanca, kot stranke v upravnem postopku in mu, kolikor je le mogoče, dopustiti učinkovito uveljavljanje svojih pravic.

10 Prvi pojasnili k Slovenskim računovodskim standardom 2024
Katja Pogač

Pojasnila k SRS, k Uvodu v SRS in Okviru SRS predstavljajo sestavino SRS, enako kot razlagalni slovarji strokovnih izrazov, dodani posameznim standardom. Vključena so v poglavje Č pripadajočega standarda, ni pa nujno: kadar so sprejeta po uveljavitvi standardov, je treba upoštevati in se sklicevati na zaporedno številko pojasnila, objavljenega v Uradnem listu. To pomeni, da je treba po sprejemu standardov preverjati objave v Uradnem listu, v pomoč pa so lahko tudi informacije o SRS, ki jih objavlja Slovenski inštitut za revizijo na svoji spletni strani.

12 Posebnosti pri pripoznavanju prihodkov -1. del
Silva Koritnik Rakela

Praviloma prodaji blaga ali storitev sledi pripoznanje prihodkov v izkazu poslovnega izida. V članku smo pokazali, da že vsakodnevni nakup v trgovini z živili zahteva od trgovca, da porazdeli kupnino na del, ki predstavlja prihodke (izkaz poslovnega izida) in del ki predstavlja odložene prihodke (bilanca stanja).

14 Zahtevnejši ukrepi davčne izvršbe
mag. Nataša Klančnik

Redni ukrepi davčne izvršbe velikokrat ne zadoščajo za poplačilo davčne obveznosti v celoti, ker so nekateri dolžniki zelo »inovativni« pri skrivanju svojega premoženja. Velikokrat prenesejo premoženje na druge osebe ali pa zlorabijo pravno osebo z izčrpavanjem njenega premoženja za pokrivanje svojih lastnih potreb. V ta namen so zahtevnejši ukrepi davčne izvršbe Finančni upravi Republike Slovenije v veliko pomoč pri preprečevanju nepoštenih praks in nenazadnje delujejo tudi preventivno na ostale davčne zavezance, da pravočasno izpolnjujejo svoje davčne obveznosti. Edina težava, ki jo je moč zaznati, je dokazno breme, ki pri vseh institutih sloni na Finančni upravi Republike Slovenije kot upniku.

15 Finančni dejavniki bonitete
dr. Jožko Peterlin

Pristopi k oceni finančne bonitete so se in se še vedno v bankah razvijajo, s tem da izpopolnjujejo verjetnost bonitetne ocene z dejansko vrednostjo bonitete. Ko v finančne ocene vključimo še informacije, ki jih o poslovnem partnerju dobimo na trgu in iz internega informacijskega sistema, je ocena bliže dejanskemu finančnemu
stanju podjetja. Ko se naredi ocena bonitete, pridemo do vprašanj, kaj vprašati dolžnika, da se slika o boniteti zbistri. Bančne bonitete je smiselno vključiti v sistem lastnega kreditnega tveganja. Gre za bonitetne razvrstitve poslovnih partnerjev.

Blogi strokovnjakov: 

17 BLOG: Predlagane spremembe ZDDPO-2
Natalija Kunstek

Izhajajoč iz povzetega zgoraj, predlagani spremembi glede časovnih omejitev prenosa davčnih izgub in ukinitev obdavčitve pravnih oseb z upoštevanjem normiranih odhodkov bistveno poslabšujejo položaj nekaterih davčnih zavezancev in tudi kršijo njihove ustavne pravice. Predvsem bi opozorili na spoštovanje načela zaupanja v
pravo kot enega izmed načel pravne države (2. člen Ustave). Za spremenjeni položaj prizadetih davčnih zavezancev namreč v obrazložitvi predloga ni najti utemeljitve v prevladujočem javnem interesu.

Posledično predlagamo, da predlagatelj o obeh predlaganih spremembah ponovno razmisli in pridobljene pravice davčnih zavezancev s prehodnimi določbami zakona ohrani.

18 BLOG: Posebna davčna obravnava za deleže ali delnice zaposlenih v start-upih
Dušan Jeraj

Predlog je zagotovo zanimiv, saj dokazuje, da je predlagatelj prepoznal dva pomembna faktorja:

• Za gospodarske družbe je pomembno, da lahko svoje zaposlene nagrajujejo tudi z deleži v družbi in jih na
  ta način dodatno motivirajo in predvsem zadržijo (pri čemer to ni povezano s takojšnjim plačilom dajatev).
• Davke in prispevke je lažje plačati v trenutku, ko je posameznik svoj delež lahko prodal in pridobil likvidna
  sredstva za namene poplačila davkov.
  Menimo pa, da bi bilo treba:
• Ciljno skupino upravičencev razširiti – morda na vsa mikro, mala in srednja podjetja.
• Upravičenci naj bodo vse osebe v delovnem razmerju – ne vidimo razloga, da bi se določeni zaposlenih
  izključevali iz te ugodnosti – recimo novo zaposleni (vrednost deleža lahko v enem letu po zaposlitvi ključnega
  zaposlenega že bistveno zraste, kar pa seveda ni davčno ugodno za posameznika in družbo) in družbenike
  z več kot 10 % deležem v družbi (davčna zakonodaja seveda pozna tudi ustrezne varovalke, ki preprečujejo
  zlorabe, če bi do njih prišlo).
• Predlagati poenostavljen način vrednotenja deleža v družbi – samo je pridobitev cenitve deleža na določen
  trenutek lahko zelo zamudno in drago opravilo, ki bi marsikatero družbo odvrnilo od tega načina
  nagrajevanja.
• Razmisliti o tem, da ni smiselno, da se v zakonu določa najdaljše obdobje odloga (10 let) in da se obdobje
  odloga zaključi s prekinitvijo delovnega razmerja.

21 BLOG: Ali je predlog spremembe mejnega zneska pri normiranih s. p. utemeljen
Dominik Rosenstein

Spremembe zakonodaje na področju sistema normirancev so vse od leta 2012 dalje, ko so se normirani odhodki zvišali na 70 % davčno priznanih odhodkov, sledile namenu in cilju po zmanjšanju administrativnih obremenitev pri izpolnjevanju davčnih obveznosti malih podjetnikov. Ti so se namesto z osnovno dejavnostjo veliko
časa ukvarjali z birokracijo, kar je marsikdaj negativno vplivalo na uspešnost njihovega poslovanja. Poleg tega je sistem normirancev podjetnikom povečal njihovo pravno varnost v smislu večje gotovosti glede ugotavljanja davčne osnove in z njo povezano obdavčitvijo.

Predlagana sprememba mejnega zneska za normirance (na 60.000 EUR) je po naši oceni korak nazaj oz. korak v napačno smer, saj odstopa od osnovnega namena in ciljev same vpeljave sistema normiranca v slovensko davčno zakonodajo, dodatno pa bode v oči razlog, ki ga zakonodajalec navaja za sprejem predvidene spremembe – da je s poostrenimi nadzori obseg zlorab težko spraviti v sprejemljiv okvir. Zakonodajalec ne pojasni, zakaj je skupina zavezancev, katerih letni prihodki ne presegajo mejnega praga 60.000 EUR, manj problematična z vidika potencialnih zlorab kot skupina zavezancev, ki s prihodki to mejo presega, če pa je velika večina normirancev ravno v rangu trenutne predlagane spremembe. Po statističnih podatkih, ki jih zakonodajalec sam navaja v predlogu sprememb, je imelo v letu 2023 le 8 % zavezancev prihodke nad 60.000 EUR, 2 % pa nad 100.000 EUR. Država bi torej ohranila 92 % vseh zavezancev normirancev, omejila pa 8 % zavezancev, kar povsem poruši utemeljitve zakonodajalca, da bo predlagana sprememba zmanjšala število zlorab.

Sprememba na ta način zagotovo ne bo vplivala na zmanjšanje zlorab sistema normirancev, bo pa ponovno administrativno obremenila večje število “pravih” malih podjetnikov, kar bo vodilo v zmanjšanje konkurenčnosti teh subjektov na domačem in tujem trgu.

 

24 BLOG: Predlog sprememb Zakona o dopolnitvah Zakona o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR)
doc. dr. Darja Gregorčič Bernik

S spremembo ZDavPr želi zakonodajalec zagotoviti enako davčno obravnavo vseh zavezancev pri prodaji blaga in prodaji storitev iz avtomatov. S tem naj bi se zasledovalo načelo nediskriminatornosti ter uresničila tudi enaka obravnava blaga in storitev za potrošnike in izenačila administrativna bremena in stroški, povezani z obračunavanjem DDV za podjetja, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga in storitev preko avtomatov. Zaradi zasledovanja načela ekonomičnosti pa je zakonodajalec v predlog sprememb ZDavPr še vedno vključil nekaj izjem.

25 BLOG: Najemi nepremičnin, spremembe Zakona o gostinstvu in morebitni fiskalni učinki
mag. Dejan Petkovič

Počakajmo, kaj bodo prinesle pripombe na predlog sprememb Zakona o gostinstvu. V primeru sprejetja zakona (v doslej znani vsebini) bo še posebej zanimiva vloga posameznih občin. Kako pa se bodo odločili lastniki stanovanj, in ali bodo kar pod »pritiskom« skočili v dobesedno novo branžo (v dolgoročno oddajanje), pa lahko zaključimo, da si tega ne upa napovedati nihče.

27 Davčno finančne novosti EU institucij: 

Sklepi majske in junijske seje Sveta EU za ekonomske in finančne zadeve

EU in Kitajska okrepili carinsko sodelovanje

Nova platforma za dobro davčno upravljanje

ECB znižal ključne obrestne mere

Dean Košar, LL.M.

Domača sodna praksa:

29 18.a člen ZFU je v neskladju z Ustavo RS
Mihael Pojbič, mag. prava.

Predmetna določba USRS je po našem mnenju ena pomembnejših odločb, ki ponovno poudari pomen varstva človekovih pravic napram državi. Tako ni pomembna vrsta postopka temveč presoja pravic, v katere se posega glede na posledice, ki lahko nastanejo (bodisi v okviru taistega ali drugega postopka).

Sodna praksa Sodišča EU: 

31 Nepogodbena odškodninska odgovornost EU zaradi delovanja ECB pri bonitetnem nadzoru nad bankami
dr. Janja Hojnik

Splošno sodišče EU je v celoti zavrnilo tožbo Malacalza Investimenti Srl in Vittorie Malacalze proti ECB. V svoji sodbi je poudarilo pomen spoštovanja pravnih pravil in načel, ki urejajo bonitetni nadzor, ter široko diskrecijsko pravico ECB pri izvajanju teh nalog. Tožeči stranki nista uspeli dokazati, da je bilo ravnanje ECB nezakonito, in da je povzročilo škodo, ki bi upravičevala povračilo. S tem torej Splošno sodišče EU potrjuje dosedanjo sodno prakso obeh Sodišč EU, po kateri ima ECB znatno mero diskrecije in avtonomije pri delovanju, ne le na področju monetarne politike, ampak tudi na področju nadzora bank, tožniki pa so v težavnem položaju uveljavljanja odškodninske odgovornosti v primeru, ko menijo, da ECB ni ravnala dovolj skrbno.

Iz zgodovine davkov in računovodstva:

33 Oprostitve in olajšave javnih institucij in medsebojno obdavčevanje javnih korporacij
mag. Dejan Petkovič

Leta 1937 so že ugotovili, da ni smiselno obdavčevati »javnih« subjektov (mislili so seveda na proračunsko financirane subjekte), saj bi davčna obremenitev pomenila, da bi tem subjektom zaradi davčnih izdatkov zmanjkali viri za poslovanje in posledica bi bila, da bi jim morala manjko ponovno pokriti država, najverjetneje s poviševanjem davkov.
Tudi danes poznamo povsem sorodne rešitve, uzakonjene v ZDDPO-2 (in ker je v tem delu ta zakon bistveno preozek, smo dobili še Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti iz leta 2007). Gradivo iz leta 1937 je manj natančno v delu definiranja javne službe, izrazu, ki ga poznamo danes (in obdavčevanju le-te),
saj govori o podjetjih v javnih rokah. Ne moremo namreč preveriti, ali so se tudi v davni preteklosti podrobneje ubadali, kako rešiti obdavčevanje javne službe, ki je plačana (financirana) izven javnih sredstev (kar plačajo uporabniki). Zgodovinsko gradivo namreč pove le, da so bila podjetja v javnih rokah polno obdavčena, v kolikor so delovala v svobodni konkurenci (kar pa ni enako z določilom v današnjem Pravilniku, na katerega napeljujem). V našem sedanjem Pravilniku namreč za pridobitne dohodke štejemo tudi:

• sredstva za izvajanje javne službe, ki niso sredstva iz prvega odstavka šeste alineje 3. člena tega pravilnika
  (kot so doplačila uporabnikov; opomba avtorja: primeroma doplačila staršev v vrtcih).

V tem delu je namreč ta del javne službe obdavčen in pomeni, da morajo zato plačniki (uporabniki, to je starši) prispevati toliko več in to za storitev javne službe (v seštevku: redno plačilo in še nekaj več, da zapolnijo manko zaradi davčnih izdatkov). Uporabnik namreč plača za javno službo (širše gledano ob državi tudi uporabnik financira javno službo, torej na nek način plača specifični davek), in ker je ta javna služba obdavčena z davkom od dobička, plača toliko več. Ne verjamem, da bi se s tem strinjala takratna davčna stroka.

Ne prezrite:

35 NE PREZRITE: Pripombe na Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1-JO)
Stališče ZDSS

Na spletni strani eUprave je med davčnimi spremembami objavljen Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1-JO) z dne 3. 6. 2024 (EVA 2024-1611-0042), na kateremu Zbornica davčnih svetovalcev Slovenije (ZDSS) podaja svoje mnenje in pripombe k posameznim določilom predmetnega predloga, kakor je zapisano v nadaljevanju:

• Glede spremembe prvega odstavka 73. člena ZDDV-1, ki določa omejitev za prenašanje presežka DDV iz preteklih davčnih obdobij v naslednja davčna obdobja, na obdobje petih let
• Glede evidenc – avtomatično pošiljanje prejetih in izdanih računov na zalogo s strani vseh DDV zavezancev
• Glede uvedbe skupine za DDV

37 NE PREZRITE: Pripombe na Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2AB)
Simona Štravs

Gornji predlogi so zapisani z namenom, da se pristopi k celovitejši davčni reformi in da Ministrstvo za finance Republike Slovenije vendarle razmisli o upravičenosti vseh zapisanih sprememb. Seveda o spremembi stopenj in prispevkov za socialno varnost ni govora, kljub dejstvu da se uvodoma predlagatelj sprememb in dopolnitev ZDoh-2 sklicuje tudi na to tematiko.

41 NE PREZRITE: Odgovor MF na Odprto pismo UO ZDSS: Pobuda ministru za finance glede odredbe o vzpostavitvi sistemov enotnega zakladniškega računa

Novice ZDSS: 

50 Mesečno izobraževanje ZDSS ~ 11. 9. 2024, med 13.30 in 15.30 uro

51 Davčna šola ZDSS

VEČ in NAROČILO REVIJE DFP