Z vami je poletna (dvojna) številka Davčno-finančne prakse!
Najbrž vas je veliko že na dopustu oziroma se kje hladite v morju ali pa ste se podali v gore. A predlagatelj zakonov nam ne pusti, da bi si v miru privoščili dopust.
V tej številki tako zopet obravnavamo dva izmed predlogov sprememb zakonov, in sicer predlog sprememb ZMVN-1, ki je bil objavljen sredi julija 2024 na spletni strani e-Demokracije, katerega spremembe nam predstavljata avtorici Simona Štravs, častna članica ZDSS, ter doc. dr. Darja Gregorčič Bernik, davčna svetovalka ZDSS.
Simona Štravs pa nam v okviru rubrike Ne prezrite predstavlja tudi bistvene spremembe Zakona o gospodarskih družbah ZGD-1M, ki so bile objavljene na isti spletni strani že konec junija 2024. Zakon ureja tudi zelo pomembno področje poročanja o trajnostnosti, ki nam ga opisuje Katja Pogač, pooblaščena revizorka in davčna svetovalka ZDSS, v svojem članku z naslovom Prva poročila o trajnostnosti že za leto 2024.
Pridružila pa se nam je tudi avtorica Nataša Klančnik, mag. prava, finančni kontrolor svetovalec specialist iz FURS, ki analizira zahtevnejše primere davčne izvršbe na podlagi javno objavljenih Letnih poročil FURS za leta od 2017 do 2023. Mihael Pojbič, mag. prava, nam v rubriki Domača sodna praksa, piše o izredno pomembni odločbi Ustavnega sodišča RS (št. U-I-150/21-10) glede obračuna zamudnih obresti v obnovitvenem postopku.
Zaključimo torej lahko, da nam tudi to poletje ne bo dolgčas in bomo lahko, kjerkoli že bomo, prebirali nove predloge sprememb zakonov in druge zanimive davčne, finančne in pravne vsebine.
Doc. dr. Darja Gregorčič Bernik
Odgovorna urednica DFP
P.S. Povzetki vseh člankov iz tokratne številke DFP so vam na voljo spodaj.
>> POLETNA AKCIJA za nove naročnike <<
ČLANKI IN VSEBINA
3 Uvodnik
4 Predlog sprememb zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin
Simona Štravs, doc. dr. Darja Gregorčič Bernik
Na podlagi proučitve predloga sprememb zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN-1) lahko zaključimo, da spremembe vsekakor niso v prid večji preglednosti finančnega trga, saj bo vpogled splošni javnosti deloma omejen in bodo lastniki nepremičnin morali podati posebno zahtevo za pridobitev potrdila iz evidence vrednotenja. Prav tako bodo lastniki nepremičnin v postopkih ugotavljanja posebnih okoliščin morali za izpeljavo postopka najeti licencirane cenilce vrednosti, razen v primeru naravnih nesreč, ko bo tovrstne postopke za prilagoditev izpeljal organ vrednotenja po uradni dolžnosti. Končno se tu zastavlja vprašanje, komu v prid so zapisane spremembe zakona, saj stroka pri oblikovanju predloga sprememb ni sodelovala. Dodatno pa se zastavlja tudi vprašanje, ali so dosedanje spremembe ZMVN-1 dejansko odpravile vse neustavnosti in ali ne bi bilo bolje, da bi bila Uredba o določitvi modelov vrednotenja vključena v sam zakon. Vsekakor pa bi novela ZMVN-211 morala v prehodnih določbah imeti določilo v smislu, da stara Uredba preneha veljati, v kolikor ima zakonodajalec namen spremeniti modele vrednotenja in s tem spremeniti staro Uredbo o določitvi modelov vrednotenja ali pa še bolje to vključiti v sam zakon.
8 Prva poročila o trajnostnosti že za leto 2024
Katja Pogač
Poročanje o trajnostnosti postavlja pred nove, zahtevne izzive tako družbe, ki so zavezane k poročanju o trajnostnosti kot tudi pooblaščene revizorje, ki bodo ta poročila pregledovali. Potrebno bo odlično poznavanje poslovanja in delovanja družb, njihovega ustroja, upravljanja, dejavnosti, blagovnih tokov, tveganj … in vse to v kontekstu obširne zakonodaje in standardov o trajnostnosti. Da bi vse to lahko sestavili v celoto – in pregledali – bodo potrebna nova znanja. K sreči se tudi ponudba izobraževanj na trgu širi. Na primer pooblaščeni revizorji že lahko opravljajo izobraževanje za pridobitev dovoljenja za opravljanje storitev dajanja zagotovil o trajnostnosti pri Slovenskem inštitutu za revizijo, ki je obenem organiziral tudi Akademijo za trajnostno poročanje za pridobitev naziva specialist za trajnostno poročanje za vse ostale, ki potrebujejo nova znanja.
11 Dolžnost vlaganja davčne napovedi v primeru zaposlitve pri tujem delodajalcu
Hana Kosi, mag. prava
Tudi rezidenti z zaposlitvijo pri tujem delodajalcu lahko uveljavljajo enake olajšave, do katerih so upravičeni rezidenti, zaposleni v Sloveniji in si na tak način znižujejo davčno osnovo. Tako je upravičen do splošne, osebne in posebnih olajšav. Davčno osnovo pa rezidentu znižujejo tudi stroški v zvezi z delom v tujini pod pogojem, da predloži vso ustrezno dokumentacijo.
V praksi se največ težav pojavlja pri pridobivanju s strani tujih delodajalcev potrjenih seznamov prisotnosti na delovnem mestu in dokazovanju glede neobdavčenih izplačil. Nerazumevanje in nepravilna obravnava neobdavčenih izplačil iz tujine lahko v praksi povzročijo številne težave pri odmeri dohodnine v Sloveniji. Davčni zavezanci pogosto zmotno verjamejo, da prejemkov, ki so v tujini neobdavčeni, ni treba priglasiti v Sloveniji. Posledično v svojih davčnih napovedih vključijo le goli bruto dohodek, ne pa tudi dodatkov, ki so v tujini oproščeni davka. Davčni organi zato pogosto pozivajo zavezance, naj za prejemke, povezane s službenimi potovanji, predložijo ustrezno dokumentacijo (na primer potne naloge). Če ustrezna dokumentacija ni predložena, se ta neobdavčena izplačila prištejejo k letnemu bruto dohodku, kar vodi v višjo davčno osnovo in s tem morebitno višjo obdavčitev.
Pomembno je, da davčni zavezanci natančno razumejo, katera izplačila morajo priglasiti in kako se ta obravnavajo v Sloveniji. Dosledna in pravilna priglasitev vseh prejemkov, vključno z neobdavčenimi izplačili iz tujine, je ključna za izogibanje neprijetnostim pri obračunu dohodnine.
15 Posebnosti in napake pri obdavčitvi gradbenih storitev z DDV
Maja Dolinar Dubokovič
V članku smo želeli opozoriti na nekatere posebnosti in tudi napake v praksi pri izstavljanju računov in obračunavanju DDV od gradbenih storitev ter storitev obnove in popravil objektov. Ne glede na že večletno uporabo določbe 76. a člena ZDDV-1 v naši praksi, se na tem področju še vedno pojavlja precej napak. Zato je pomembno, da se izdajatelji računov podučijo, na kakšen način je treba, skladno z ZDDV-1, izdati račun. Prejemniki računov pa so dolžni prejete račune preverjati in če niso skladni z ZDDV-1, zavrniti. Prejemniki računov se morajo zavedati, da je obveznost za obračun DDV na njihovi strani, če jim je zaračunana storitev, pri kateri je treba uporabiti 76. a člen ZDDV-1. Če DDV ne bodo obračunali, ali pa ga bodo obračunali po napačni stopnji, bodo tako tudi prejemniki računov kršili ZDDV-1.
17 Razumevanje sredstev zavarovanj za izpolnitve davčnih obveznosti
Mihael Pojbič, mag. prava
Primarna dolžnost davčnega organa ni, da pobere čim več davka, temveč da se drži načela zakonitosti in v tej zvezi izrecno uzakonjenega načela sorazmernosti, skladno s 6. členom ZDavP-2. Skladno z načelom sorazmernosti je davčni organ dolžan pri izvrševanju svojih pooblastil in izrekanju ukrepov ne preseči tistega, kar je nujno potrebno za izpolnitev ciljev ZDavP-2 in drugih aktov, na podlagi katerih davčni organ odloča o pobiranju davkov.
Nedvomno je, da ustrezni instrumenti zavarovanja davčnemu organu zagotavljajo višjo sigurnost samega zavarovanja (saj gre za popolnoma likvidna sredstva), a obenem je treba upoštevati, da to niso edina sredstva, ki jih ima davčni organ na voljo. Če bo torej davčni zavezanec predlagal, da davčni organ izda sklep o zavarovanju s prepovedjo ali omejitvijo razpolaganja z določenim premoženjem, bo davčni organ dolžan pojasniti, zakaj to sredstvo zavarovanja ni ustrezno. Pri tem pa ne sme biti razloga v tem, da je ustrezni instrument zavarovanj boljši, temveč bi moralo biti podano, da se z začasnim sklepom o zavarovanju ne bi mogla zavarovati vrednost do višine pričakovane davčne obveznosti.
20 Pravna narava stališč davčnega organa
Natalija Kunstek
Na podlagi zapisanega lahko zaključimo, da je davčni organ tisti, ki bi se moral zavezati, da so njegova pisanja, pravila oziroma stališča (primeroma mnenja) zavezujoča. V primeru napačne uporabe materialnega prava ali napake davčnega organa3 pa bi bilo za pričakovati, da bi v zakonodaji obstajala možnost izbire za davčnega zavezanca, in sicer v smislu uporabe »napačne« informacije za namene transakcije v teku oziroma uporaba nove, »pravilne« informacije. To pomeni, da če je davčni zavezanec sledil informaciji davčnega organa, bi le tej sledil tudi davčni organ in sicer v primeru, če se kasneje izkaže, da je v okviru priprave informacije davčni organ napačno uporabil materialno pravo.4 Z vidika pravne varnosti bi bilo takšno ravnanje najbrž ustrezno in najverjetneje tudi ustavno-pravno ne bi bilo sporno. Primerljiva ureditev trenutno velja na Madžarskem, ko v zvezi s tovrstnimi informacijami obstaja možnost, da informacija ostane v veljavi za določeno časovno obdobje tudi v primeru, ko se spremeni zakonodaja po izdaji informacije.
21 Primerjalno-pravni vidik klavzule o neprevzemanju kot vrste pogodbenega dogovora o prepovedi zaposlovanja
Dean Košar, LL.M.
Sklepno se lahko ugotovi, da so klavzule o neprevzemanju lahko pravno dopustne le v izjemnih situacijah (npr. pri prevzemih), zato morajo biti podjetja zelo previdna, tako v gospodarskih pogodbah kot v pogodbah o zaposlitvi. Če so izpolnjeni pogoji za uporabo te klavzule, je priporočljivo skrbno določiti njeno področje uporabe in trajanje, kakor tudi pogodbene kazni in nadomestila, ki zahtevajo posebno davčno obravnavo.
24 Ko je odločanje v podjetju povezano s soglasji banke
dr. Jožko Peterlin
Poleg finančnih omejitev, ki jih ima vsak posojilojemalec v posojilni pogodbi, so tudi druge zaveze komitenta banke, ko je ta dolžan banki poročati ali prosti za soglasja. Običajno se to zgodi, ko pride podjetje v finančno stisko in ima omejena sredstva, a katerimi bi banki vračal posojila ali plačeval obresti in druge stroške. Banka ima celo pravico imenovati svojega pooblaščenca, ki v podjetju daje soglasja na odločitve. To je za podjetje dodaten strošek in pomembna ovira pri poslovanju.
26 Začetek izvajanja centraliziranega carinjenja za uvoz
Rebeka Biček, Sonja Pajenk
Carinsko področje v EU teži k vse večji centralizaciji in avtomatizaciji, ki bo tako družbam kot carinskim organom omogočila lažje mednarodno poslovanje. Pri tem je zavezancem na voljo vrsta poenostavitev (centralizirano carinjenje je le ena izmed njih), ki jih je dobro izkoristiti v prid družbam.
Blogi strokovnjakov:
28 Blog: Analiza Letnega poročila FURS za leto 2023 v zahtevnejših ukrepih
davčne izvršbe
Nataša Klančnik, mag. prava
Na podlagi letnih poročil Finančne uprave Republike Slovenije dobimo vpogled v pogostost uporabe zahtevnejših ukrepov davčne izvršbe v primeru, ko z rednimi ukrepi davčne izvršbe ni bilo mogoče doseči poplačila davčnega dolga v celoti. V letnih poročilih so zajeti ukrepi, ki so bili dejansko tudi izvedeni in je prišlo do izdaje ustreznega akta (sklepa, odločbe oz. do vložitve tožbe), nikjer pa ni mogoče razbrati, koliko postopkov so davčni organi vodili, kjer se je na koncu izkazalo, da se določen ukrep ne more uporabiti zaradi neizpolnjevanje določenih pogojev. Podatek bi bil nedvomno zanimiv za širšo javnost že zaradi vpogleda v samo delo Finančne uprave Republike Slovenije. Menimo, da bi v prihodnje moral zakonodajalec razmisliti o dodatnih možnosti, ki bi davčne zavezance spodbudile k pravočasnemu izpolnjevanju davčnih obveznosti, saj bi se s tem postopki zahtevnejših ukrepov davčne izvršbe lahko uporabljali manjkrat, kar bi posledično razbremenilo Sektorje za davčno izvršbo.
30 Blog: DDV obravnava nabave vodnih plovil glede na kraj nabave vodnega plovila in obdavčitev plovil, registriranih v drugi državi članici
Natalija Kunstek
V primeru določanja postopka obdavčitve prometa s plovili je pomembno, ali:
– gre za promet z rabljenim ali novim plovilom;
– je takšno plovilo nabavljeno v Sloveniji ali zunaj nje; ter
– ali je kupec zavezanec za DDV ali ne.
V primeru plačila davka v drugi državi članici EU pa velja, da v kolikor ima s to državo Republika Slovenija sklenjeno veljavno konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčenja dohodka in premoženja, je možno zahtevati povračilo tujega davka oziroma vložiti zahtevo za oprostitev plačila davka na podlagi določb posamezne konvencije, ki jo vložijo v državi, v kateri je bil davek plačan. V ta namen si pri krajevno pristojnem finančnem uradu v Sloveniji pridobijo potrdilo o rezidentstvu v Sloveniji, ki se izdaja v slovenskem in angleškem jeziku.
32 Blog: Vpliv umetne inteligence na delo davčnih svetovalcev – kaj kažejo
rezultati raziskave, ki jo je izvedla CFE Tax Advisers Europe
Gabriela Firšt, mag. prava
Na podlagi povedanega si vendarle upamo reči, da umetna inteligenca (še) ni dosegla stopnje razvoja, da bi lahko v popolnosti nadomestila dejavnost davčnega svetovanja. Vsekakor pa se strinjamo z avtorji izdanega poročila, da so orodja umetne inteligence vsekakor dobrodošel ter odličen pripomoček, v kolikor ga imamo moč vzporedno uporabiti s strokovnim človeškim znanjem.
33 Davčno finančne novosti EU institucij:
Prioritete Ursule von der Leyen v drugem mandatu vodenja Evropske
komisije
Dean Košar, LL.M.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je bila izvoljena za drugi mandat, je 18. julija 2024 Evropskemu parlamentu predstavila svoje politične usmeritve za naslednjo Evropsko komisijo za obdobje 2024–2029.
36 Domača sodna praksa:
71(3) ZDavP-2J je v neskladju z Ustavo
Mihael Pojbič, mag. prava.
Obravnavana odločba USRS bo imela pomembne posledice tako v konkretnem primeru kakor tudi v drugi zadevi pred VSRS, ki je bila prav tako prekinjena (glej sklep X DoR 170/2022-5 z dne 18. 5. 2022). Glede obrazložitve se sicer postavlja vprašanje, ali je res mogoče priznati javno korist (v smislu kriterija drugega odstavka 155. člena URS), venomer ko zakonodajalec zasleduje pravilno, pravočasno in učinkovito pobiranje davkov – še posebej, kadar je rezultat višja davčna obveznost. Zdi se, da bi bila potrebna jasna razmejitev, do katere mere to še velja, sicer bodo vsi davčno (za davčne zavezance) omejujoči ukrepi izpolnjevali standard javne koristi in se bodo vrata za povratno veljavo odprla na stežaj.
39 Sodna praksa Sodišča EU:
Preglednost »talnih« klavzul pri hipotekarnih posojilih
dr. Janja Hojnik
Sodišče je torej razsodilo v prid retroaktivnosti hipotekarne »talne« klavzule. Tako bodo tisoči prizadetih ljudi prejeli povrnjen denar, ki so ga plačali preveč od datuma podpisa hipotekarnega posojila, skupaj z ustreznimi zakonskimi obrestmi. S to sodbo, ki je v nasprotju z mnenjem generalnega pravobranilca Sodišča EU, izraženim julija lani, so se odprla vrata tisočim prizadetim, da si povrnejo ves denar, ki so ga preplačali. Ocenjuje se, da bodo banke zaradi retroaktivne uporabe hipotekarne »talne« klavzule morale prizadetim vrniti med 5.000 in 7.500 milijonov evrov.
41 Iz zgodovine davkov in računovodstva:
Nekdanji davki, ki jih danes (ne) poznamo
mag. Dejan Petkovič
Pozorni bralec bo zaznal, da gre za takratna specifična poimenovanja in razlage k davkom, ampak vse te dajatve se skrivajo tudi v današnji dohodnini in prispevkih (financiranje preko dohodnine in povprečnin, ki pripadajo občinam za obvezne naloge; seveda tudi za ceste, prispevki, iz katerih se financirajo tudi socialni transferji, zdravstvo in sorodno). Nimamo podatka, ali so bile takratne proračunske finance bolj ali manj pregledne od današnjih.
Kdor spremlja ukrajinsko vojno (in morda tudi tamkajšnjo ekonomijo v vojnem času), bo našel vzporednico tudi s tamkajšnjimi današnjimi novimi kazenskimi (vojnimi) davki (in zasegom premoženja) za tiste, ki so se izognili vojni in se nahajajo v drugih državah..
43 Ne prezrite:
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah
Simona Štravs
Veliko povedanega, vendar še premalo pojasnjene določbe. Pisalo in izobraževalo se bo gotovo veliko. Poleg tega gre šele za predlog delegirane direktive o spremembi Direktive 2013/34/EU, ki predvideva, da se bodo določbe uporabljale od 1. januarja 2024 ali pozneje. Predlagano je tudi, da bo treba določbe nacionalne zakonodaje s predlogom direktive uskladiti najpozneje v 12 mesecih od začetka njene veljavnosti. Torej velja še malo počakati s sprejemom novele ZGD-1M in ustrezno določiti novo vsebino 55. člena ZGD-1. Izvedbeni predpisi so odvisni od zakonodajalca, torej modrosti poslancev v Državnem zboru RS. Apelirati je na pripombe, enostavnost, upoštevanje minimalnih standardov, ki jih zahtevajo Direktive, ne administrativno zategovati pasu gospodarskim subjektom, upoštevati pripombe in predloge, ki jih je dala stroka (vendar ne privilegirana), in gospodarstvo ter nujno zasledovati cilje o transparentnosti, da se bodo deležniki, tudi lastniki, lažje in meritorno odločali. Direktive EU gotovo niso imele namena dodatnega administrativnega obremenjevanja poročevalcev.
Namen prispevka v tej fazi torej je, da se opozori na spremembe in aktivnosti, ki čakajo tako lastnike, uprave, stroko.
