Revija DFP – februar 2026

ČLANKI IN VSEBINA

3 Uvodnik

4 Sistemska prenova udeležbe delavcev pri dobičku – novi Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku (ZUDDob-1)

Dušan Jeraj in Gabriela Firšt, mag. prava

Plača za poslovno uspešnost je sicer že danes deležna ugodnejše davčne obravnave, vendar bo najvišji znesek ugodnosti v letu 2026 že znižan za znesek t. i. zimskega regresa. Tako da bo ta del plače lahko ugodneje davčno obravnavan nekje do zneska 2.000 EUR.

Ker je tudi ta del izplačila v celoti davčno priznan in obdavčen samo s prispevki za socialno varnost v višini okoli 40 % (prispevki zaposlenega in delodajalca), brez dodatnih omejitev glede višine dobička, predvidevamo, da bo ta način nagrajevanja zaposlenih še naprej ostal bolj priljubljen. Za vse družbe, ki pa bi med zaposlene razdelile nekaj več dobička – do 20 % mase plač – pa bi delitev dobička lahko postala bolj privlačna rešitev.

7 Vpliv davčnega inšpekcijskega postopka na zastaranje prekrška

Mihael Pojbič, mag. prava

Menimo, da davčni inšpekcijski postopek sam po sebi nima nobenega vpliva na pretrganje relativnega zastaralnega roka. Slednji je lahko pretrgan zgolj s tistimi postopkovnimi dejanji, ki so usmerjeni v končni cilj izreka (prekrškovne) sankcije. Davčni inšpekcijski nadzor se sicer lahko (deloma) prelevi v prekrškovno zadevo, ampak takrat sodelovalna dolžnost davčnega zavezanca po 138. členu ZDavP-2 preneha in je nadomeščena z njegovim antipodom – privilegijem zoper samoobtožbo, ki lahko v celoti zaustavi oz. postopkovno izvotli davčni postopek.

9 Koliko nas stane kapital

dr. Jožko Peterlin

Zloraba finančnega vzvoda ima enake posledice, kot če športnik zlorablja svoje telo, da bi dosegel medaljo. Kje je meja stradanja letalca na smučeh, da bo lažji in letel dlje? In kje je meja zadolževanja podjetnika, da bo dosegel dobiček ali povečal tržni delež?
V obeh primerih je lahko konec zgodbe.

11 Poročanje o trajnostnosti: ESRS S3 Prizadete skupnosti

Katja Pogač

ESRS S3 Prizadete skupnosti določa zahteve za poročanje o pomembnih vplivih podjetij na skupnosti, ki jih njihove dejavnosti ali vrednostna veriga dejansko ali potencialno prizadenejo, vključno z indigenimi ljudstvi. Standard zahteva razkritje, kako podjetja v svojo strategijo in poslovni model vključujejo pravice in interese prizadetih skupnosti ter kako upravljajo pozitivne in negativne vplive, povezana tveganja in priložnosti. Poseben poudarek je na politikah, dialogu s skupnostmi, pritožbenih mehanizmih, popravnih ukrepih ter ciljih za zmanjševanje negativnih in spodbujanje pozitivnih vplivov. Pričakovane poenostavitve standarda bodo okrepile osredotočenost na učinkovitost ukrepov, pomembnost razkritij in večjo fleksibilnost pri določanju ciljev.

Blogi strokovnjakov: 

13 Blog: Petletna prepoved je padla – ali bo nova ureditev za sezonce primerna

Gabriela Firšt, mag. prava

Ne spreglejte, da se kriteriji spreminjajo tudi za samozaposlene, ki se bodo v obračunu DDD morali opredeliti glede pogoje za to, ali lahko ostanejo v sistemu normirancev.

Ker novela uvaja rešitev, ki je morda za določeno skupino podjetnikov bolj ugodna, kot je ta, ki je bila v veljavi, dajte še enkrat preveriti, ali bi lahko morda kdo od teh, ki bi po starih pravilih moral izstopiti iz sistema normirancev, lahko ostal nomiranec. Tudi če ste že oddali obračun DDD za leto 2025, lahko samozaposleni svojo odločitev o tem, da ostajajo v sistemu normirancev, še spremenijo.

15 Blog: OSS ureditev pod drobnogledom davčnih organov

Anja Novak Pungračič, mag. ekon. ved

Obveznost vodenja posebnih SAF-OSS evidenc sicer ni nova, vendar je bila zaradi svoje umestitve v Izvedbeno uredbo EU in relativno omejene nadzorne prakse dolga leta v veliki meri prezrta. Izkušnje iz zadnjega obdobja pa jasno kažejo, da davčni organi držav članic potrošnje to področje vse pogosteje vključujejo v nadzorne postopke, pri čemer se pričakuje popolna in takojšnja razpoložljivost podatkov.

Za zavezance, vključene v posebno ureditev OSS, to pomeni, da zgolj pravilno oddani OSS obračuni ne zadoščajo. Ključnega pomena je, da imajo vzpostavljene tudi ustrezne, transakcijsko podrobne evidence, ki omogočajo preverljivost poročanih podatkov in njihovo sledljivost za obdobje desetih let. Nepripravljenost
na predložitev teh evidenc lahko v primeru inšpekcijskega nadzora povzroči znatna administrativna in davčna tveganja.

16 Blog: Novi pravilnik o stalnem dodatnem strokovnem izobraževanju pooblaščenih
revizorjev

Katja Pogač

Pooblaščeni revizorji in trajnostni revizorji morajo obvezno ohranjati in nadgrajevati strokovno znanje ter razvijati veščine za kakovostno opravljanje revidiranja. Poskrbeti morajo, da je to vsebinsko primerno, kontinuirano, časovno razporejeno in izvedeno v ustreznem obsegu, saj predstavlja pogoj za podaljšanje veljavnosti dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja in dovoljenja za dajanje zagotovil o trajnostnosti. Za vodenje evidence o opravljenih izobraževanjih in hrambo dokazil so pooblaščeni revizorji po novem odgovorni sami – to ni več urejeno z registrom izobraževanj pri Agenciji. So pa na spletnih straneh objavljeni obrazci za vodenje evidence, skupaj z dodatnimi informacij v zvezi z uveljavitvijo novega pravilnika.

18 Davčno finančne novosti EU institucij: 

Posodobljen seznam EU nekooperativnih držav

Dean Košar, LL.M.

Svet je 17. 2. 206 posodobil seznam EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene. Seznam je eno od orodij EU v okviru prizadevanj EU za spodbujanje dobrega davčnega upravljanja po vsem svetu. Na njem so države, ki ne izpolnjujejo dogovorjenih mednarodnih davčnih standardov, ali niso izpolnile svojih zavez glede dobrega davčnega upravljanja v določenem časovnem okviru.

19 Domača sodna praksa:

Dohodek iz fundacije

Mihael Pojbič, mag. prava

VSRS sicer ni podalo jasnega odgovora na vprašanje v konkretnem primeru (saj so potrebne dodatne razjasnitve, ki jih bo dolžno storiti UPRS), ampak je, kot v prejšnjih stališčih, poudarilo, subsidiarno naravo (terciarnost) obdavčitve po 11. točki tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2. Predpostavka, da je obdavčitev po prej navedeni podlagi bila pravilno izvedena, pa je pravilno izpeljan trostopenjski test, katerega bistvo je popolnoma razjasnjeno dejansko stanje.

21 Domača sodna praksa:

Konkurenčna klavzula in varovanje poslovne skrivnosti

dr. Matic Čufar

V praksi se velikokrat ugotavlja, da v internih aktih ali pravilnikih organizacije, ko določajo poslovno skrivnost ali tudi konkurenčno prepoved pavšalno navajajo vsebino ali določajo kot poslovno skrivnost »znanja in postopke, pridobljene pri delu«, kar je sodišče jasno zapisalo, da gre v teh primerih za prenos splošnih strokovnih znanj in izkušenj, in ne za poslovno skrivnost. Priporočilo sodišča velja upoštevati in akte v organizacijah po potrebi pregledati in revidirati.

To je pomembno predvsem za strokovnjake, ki sestavljajo interne akte. Ob tem morajo upoštevati dejstvo, ki ga je sodišče tudi poudarilo, da splošno znanje, usposobljenost in spretnosti, pridobljene z delom in usposabljanjem, ne morejo biti varovani kot poslovna skrivnost na način, ki bi delavcu preprečeval nadaljnje opravljanje poklica, kar pa je v celoti razumljivo.

23 Sodna praksa Sodišča EU: 

Brezplačna pravna pomoč ni »storitev brez plačila« po direktivi o DDV, če stroške nosi nasprotna stranka

dr. Janja Hojnik

Sodišče EU je torej v zadevi Zlakov potrdilo, da pravna pomoč, ki je stranki formalno zagotovljena brezplačno, ne izgubi značaja storitve za plačilo v smislu prava DDV, kadar zakon določa, da mora v primeru uspeha nagrado odvetniku plačati nasprotna, v postopku neuspešna stranka. Odločilno ni, kdo plačilo izvede niti ali je njegov nastanek negotov v času opravljanja storitve, temveč obstoj neposredne zveze med opravljeno storitvijo in pozneje prejeto protivrednostjo. Takšna razlaga utrjuje široko pojmovanje odplačnosti v sistemu DDV in potrjuje, da lahko tudi zakonsko določeno plačilo tretje osebe predstavlja obdavčljivo protivrednost.

Praktični pomen sodbe presega konkretni bolgarski okvir. Sodba je pomembna za nacionalne ureditve brezplačne pravne pomoči, za odvetniško prakso ter za davčno obravnavo stroškov sodnih postopkov v državah članicah, saj jasno razmejuje med dejansko brezplačnimi storitvami in storitvami, pri katerih finančno breme nosi tretja oseba. Hkrati krepi enotno razlago pojma opravljanja storitev za plačilo v pravu DDV ter prispeva k pravni varnosti glede obdavčitve nagrad, vezanih na uspeh, in drugih oblik posrednega ali zakonsko določenega plačila.

25 Ne prezrite:

Objave v uradnem listu po novem

Simona Štravs

154. člen Ustave Republike Slovenije URS4 določa veljavnost predpisov in njihovo objavljanje.

Predpisi morajo biti objavljeni, preden začno veljati. Predpis začne veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njem drugače določeno. Državni predpisi se objavljajo v državnem uradnem listu, predpisi lokalnih skupnosti pa v uradnem glasilu, ki ga te same določijo.

Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije, d. o. o., ki je bilo ustanovljeno z Zakonom o uradnem listu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 112/05 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07, 109/09, 38/10 – ZUKN, 60/17 – ZPVPJN-B in 3/22 – ZDeb), bo od 1. marca 2026 nadaljevalo z delom kot gospodarska družba brez statusa javnega podjetja. Bo podjetje prevzelo vse ostale objave, ki bodo sicer plačljive in tako podvržene ekonomskim kriterijem oglaševanja. Postavlja se vprašanje: Je to pravično glede na zapisano v 154. členu URS?

27 Ne prezrite:

Pomembnejše novosti, objavljene v Uradnem listu RS za področje računovodstva, davkov in financ v gospodarstvu in na spletni strani Finančne uprave Republike Slovenije ter ZZZRS

(od 21. 1. 2026 do 23. 2. 2026)

Simona Štravs

34 Novice ZDSS –  Napovednik dogodkov

Mesečno izobraževanje ZDSS 3-2026, sreda, 8. april 2026: Minimalni davek in pravilna uporaba konvencij o izogibanju dvojnega obdavčevanja

Program 2-dnevnega Dneva ZDSS, Terme Dobrna, 21. in 22. maj 2026: Poglobljeno, aktualno, povezovalno.