Z vami je nova aprilska številka DFP!
V rubriki “Ne prezrite” objavljamo odprto pismo UO ZDSS Uradu za preprečevanje pranja denarja (Urad), ki se nanaša na Vprašalnik za nacionalno oceno tveganja za pranje denarja, ki ga je Urad poslal družbam, ki so zavezanci po Zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-2). Glede navedenega vprašalnika so imeli zavezanci kar nekaj težav pri izpolnjevanju. Zaradi pritiska stanovskih organizacij glede nerazumnega roka za izpolnitev vprašalnika je Urad predmetni rok prestavil na 30. 4. 2024.
Kot že običajno objavljamo tudi aktualne informacije FURS (npr. o izdaji prvega svežnja informativnih izračunov dohodnine za leto 2023 ter novih možnostih elektronskega načina plačila dohodnine, kar davčni svetovalci pozdravljamo).
Ker mineva 10 let od združitve Carinske uprave RS ter Davčne uprave RS v skupno Finančno upravo Republike Slovenije (FURS), pa Zbornica davčnih svetovalcev Slovenije ob tem jubilejnem dogodku Finančni upravi RS izreka iskrene čestitke.
Doc. dr. Darja Gregorčič Bernik
Odgovorna urednica DFP
P.S. Povzetki vseh člankov iz tokratne številke DFP so vam na voljo spodaj.
>> AKCIJA za nove naročnike <<
ČLANKI IN VSEBINA
3 Uvodnik
4 Davčne implikacije dajanja poslovnih vzorcev za promocijo
Natalija Kunstek
Tudi izdelek, uporabljen v marketinške namene, je smiselno obravnavati kot vzorec in ne kot brezplačno dano blago, od katerega bi bilo potrebno obračunati DDV. Podobno velja za namene DDPO. Tudi v tem primeru je smiselno zaključiti, da je dan izdelek za namene marketinga smiselno obravnavati kot uporabo izdelka skladno s poslovno prakso zavezanca in strošek takšnega oglaševanja upoštevati v davčni bilanci kot davčno priznan odhodek za namene DDPO.
5 Posledice zamude roka za vložitev vloge za odlog ugotavljanja davčne obveznosti
Gabriela Firšt
Glede na to, da iz obstoječe sodne prakse jasno izhaja, da se vlogo za odlog ne vlaga vedno – kljub temu pa davčnim zavezancem – prejemnikom darila – pripadajo ugodnosti, ki so povezane z vlogo za odlog, menim, da ni utemeljenega razloga, da davčni zavezanec pravice, ki jo je imel, ne bi smel uveljavljati tudi kasneje. Še posebej zaradi dejstva, da očitno noben od strokovnjakov, ki so sodelovali pri postopku priprave in overovitve darilne ali izročilne pogodbe ni pravilno usmeril oziroma opozoril na davčno obveznost. V praksi vidimo, da tudi referenti na FURS, ko dobijo napoved za odmero davka na dediščine in darila, zavezanca ne opozorijo na obveznost vložitve vloge za odlog.
Posledica trenutne ureditve je, da se državni proračun obogati za znesek davka, ki je odmerjen zaradi slabe obveščenosti osebe, ki je odsvojila premoženje. Seveda se lahko pojavi vprašanje, koliko je tu odgovornosti na strani davčnega zavezanca, zagotovo pa bi v takšnih primerih tudi država morala sprejeti svoj del odgovornosti in poskrbeti, da bo tovrstnih postopkov v prihodnje manj.
Zagotovo bi bil najbolj primeren kratkoročni ukrep ta, da se v okviru davčne reforme, ki se sprejema, uredilo tudi to področje in zavezancem dalo jasno zakonsko podlago, da lahko pravico do odloga ugotavljanja davčne obveznosti izkoristilo tudi v okviru samoprijave.
Ideja, ki je hitro izvedljiva, je ta, da bi bila izjava o koriščenju te ugodnosti del besedila napovedi za odmero dohodnine na kapitalske dobičke. Na ta način se bodo zavezanci zavedali finančnih posledic, če te ugodnosti ne bodo izkoristili.
6 Dobra praksa zadolževanja
dr. Jožko Peterlin
V procesu zadolževanja načeloma nastopata dva, pomembno je poznati zakonitosti, pravila in namen zadolževanja ter vlogo posameznega deležnika v posojilnih odnosih. V naslednjih številkah revije se bomo posvetili bistvenim dejavnikom tveganja pri zadolževanju, predvsem operativnemu tveganju, oziroma poznavanju procesa odobravanja posojila. To velja enako za banke kot podjetja.
8 Davek na dohodek pravnih oseb in dohodnina v oceni izgubljenega dobička
dr. Branko Mayr
Pravila obdavčitve izgubljenega dobička in dohodka so pogosto sporna. Upam, da bo prikazano koristilo. Več o prikazanih vsebinah lahko bralec najde v knjigi Izgubljeni dobiček (Mayr, B., 2024, prav. tam.).
10 Posojila fizičnih oseb po ZDDPO-2 – Drugi del
Mihael Pojbič, mag. prava
PKer se fizične osebe ne morejo šteti za povezane osebe po 16. oz. 17. členu ZDDPO-2, se pravila o POM, skladno z 19. členom ZDDPO-2, ne bodo mogla uporabiti. To tudi ne v situacijah, kadar bi kot zavezančev posojilodajalec nastopala fizična oseba, ki je zavezančev edini družbenik. V takšnih primerih prav tako ne bi bilo mogoče odhodkov od obresti omejiti ali določiti minimalno obrestno mero pri določanju prihodkov (za namene določanja osnove za namene davka od dohodkov pravnih oseb). A to ne pomeni, da bi smiselno enaki učinki lahko nastali, če bi pri določanju višine obrestne mere upoštevali določbe ZDoh-2.
13 Obrtništvo na Hrvaškem: Priložnosti in izzivi
Barbara Čučnik
Iz predstavljene primerjave prijave dejavnosti obrtnika na Hrvaškem ter njegovega poslovanja in prijave ter opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika v Sloveniji bi lahko povzeli, da so samostojni podjetniki v Sloveniji postavljeni v veliko bolj ugoden položaj v primerjavi z obrtniki na Hrvaškem, kjer je administrativna zapletenost večja in potreba po strokovni pomoči pogostejša. Lahko zaključimo, da se hrvaški obrtniki pri poslovanju soočajo z veliko večjimi izzivi, saj zakomplicirana regulativa močno vpliva na oteženo opravljanje dejavnosti v tej državi.
14 Blogi strokovnjakov:
Ali ste vedeli, da lahko družbe, ki gradijo nepremičnine za trg, koristijo olajšavo za vlaganja v zeleni prehod
Matevž Miljavec
Na podlagi zapisanega in predstavljenega pojasnila FURS lahko zaključimo, da lahko tudi družbe, ki gradijo nepremičnine za trg, uveljavljajo olajšavo za vlaganje v zeleni prehod oziroma širše, lahko to olajšavo uveljavljamo tudi, če investirana osnovna sredstva kasneje prodamo. Poleg tega tudi še ni prepozno, da naredimo popravek že oddanega obračuna DDPO za leto 2023 za nazaj.
16 Davčno finančne novosti EU institucij:
Evropski poslanci sprejeli Akt o umetni inteligenci
Dean Košar, LL.M.
18 Domača sodna praksa:
11. točka 105. člena ZDoh-2 – do Vrhovnega sodišča in nazaj
Mihael Pojbič, mag. prava.
Obravnavana sodba UPRS ni postregla s presojo, kako naj bi bil dohodek, ki ga je zavezanec prejel, opredeljen. Po eni strani je sicer prepričano, da je šlo za zavezančevo aktivno ravnanje, ampak bo narava tega aktivnega ravnanja, v kontekstu dejansko izvršenih (pravnih) poslov, mogoča šele na podlagi ugotovitve prikritega pravnega posla. A to sporoča nekaj drugega in (popolnoma) pravilnega – kvalifikacija dohodka po 1. do 5. točki 18. člena oz. na podlagi 11. točke 105. člena ZDoh-2 je mogoča šele po tem, ko je opravljena ustrezna davčnopravna kvalifikacija pravnega posla (tj. na podlagi npr. 74. člena ZDavP-2). Če to ni storjeno, je organom onemogočena presoja pravilne kvalifikacije dohodka.
20 Sodna praksa Sodišča EU:
Razveljavljene ekonomske sankcije EU proti dvema ruskima oligarhoma
dr. Janja Hojnik
Sodba Splošnega sodišča EU sama po sebi ne ukinja sankcij, ampak presoja skladnost pravnega akta, na podlagi katerega so bile sankcije sprejete, s splošnimi načeli prava EU. Nadaljnje ukrepanje bo tako na Svetu EU – tudi morebitna pritožba zoper sodbo na Sodišče. Upoštevajoč predhodno serijo sodb Sodišča v zadevi Kadi in kasnejših pa njen uspeh ni prav verjeten.
22 Iz zgodovine davkov in računovodstva:
Davek na luksuz 1932
mag. Dejan Petkovič
Davek na luksuz ali njegov približek je večkratna oz. pogosta ideja davčnih oblasti. Davek »napada« premožne lastnike oz. določene potrošnike, torej tiste, ki so sposobni plačati davek (načelo obdavčitve v skladu z gospodarsko sposobnostjo).
Seveda se tudi definicija »luksuza« spreminja, kar najlepše vidimo po dojemanju luksuza od leta 1932 do danes. Sam davek na luksuz je še vedno zamišljen kot neposredni davek (davek na »luksuzno« premoženje oz. luksuzne predmete) ali kot posredni davek oz. kot davek na promet določenih izdelkov (kot so si zamislile oblasti leta 1932).
Sklenemo lahko, da ta davek bremeni kupca (davek pri nabavi luksuznega izdelka), torej enkratno ali imetnika (lastnika) luksuznega predmeta (kot davek na določeno premoženje), kar lahko pomeni tudi večkratno (stalno letno) obdavčitev. V novejšem času lahko morda nekdanji davek na luksuz primerjamo tudi z današnjimi trošarinami, ki obremenjujejo predvsem cenovno neelastične izdelke.
24 Ne prezrite:
Vprašalnik za nacionalno oceno tveganja za pranje denarja
Odprto pismo ZDSS
Člani ZDSS in drugi zavezanci za poročanje bi si želeli, da bi Urad rok za predložitev podatkov še podaljšal, saj gre za zbiranje in podajo obsežnih informacij, na katere se zavezanci niso mogli pripraviti. Hkrati bi moral Urad na predstavitev Vprašalnika povabiti vsaj vse predstavnike stanovskih organizacij ali pa širši krog zavezancev, saj bi tako lahko pridobil koristne informacije/komentarje s strani zavezancev v smislu seznanitve s konkretnimi problemi glede izpolnjevanja Vprašalnika v praksi. Hkrati pa bi Urad lahko zavezancem podal podrobnejše informacije o tem, katere podatke mora zavezanec sploh vpisati v Vprašalnik.
