Blog je osebna izpoved v obliki kratkih zgodb, ki so se mi utrnile v napornih zimskih mesecih, ki jih kroji stres zaradi izjemno kratkega roka oddaje letnih poročil in davčnih obračunov, to je 31. marec, ki ga v Evropi poznajo le še Poljaki.
Od ostalih razvitih držav glede tega roka bistveno odstopamo, izpostavljam le nekatere: Hrvaška, Češka, Finska, Francija 30. 4.; Madžarska, Nizozemska 31. 5.; Avstrija, Bolgarija, Danska, Grčija, Srbija 30. 6.; Belgija, Nemčija 31. 7.; Španija 25. 7.; Švedska 1. 7.; Švica, Irska 30. 9.; Italija 30. 11.
Verjetno me je k mojemu bolj intenzivnemu razmišljanju o neprimernosti roka pripeljalo dejstvo, da smo bili v času Covid epidemije deležni podaljšanja za 2020 do 31. 5. 2021 ter za 2021 do 30. 4. 2022, tako da smo se v realnosti soočili s prednostmi daljših rokov, ne samo glede kvalitete zasebnega življenja in vpliva na zdravje, temveč tudi z vidika časa, ki smo ga lahko posvetili letnim poročilom in davčnemu obračunu posameznega naročnika.
Zgodba št. 1: Zimske radosti so računovodjem pobožna želja
Obožujem zimske pohode, kot je današnji nedeljski na Travno goro. Zimske radosti pa bi bile nam računovodjem dane, če bi uspeli doseči zakonski premik oddaje letnih poročil in davčnih obračunov iz 31. 3. vsaj na 30. 4., zaželjeno pa na 31. 5. vsaj za kategorijo mikro, majhnih podjetij in samostojnih podjetnikov. Razumem stisko mladih mamic, ki bi rade zimske počitnice preživele z otroci, pa so zaradi delovnih obremenitev tega prikrajšane.
V brošuri z naslovom Poskrbimo zase in svoje zaposlene (2014) Zbornica računovodskih servisov poudarja:
Za izboljšanje stanja morajo vodstva računovodskih servisov začeti s sistematičnim in aktivnim uvajanjem ukrepov za vzpostavljanje zdravega delovnega okolja in pozitivne organizacijske kulture ter spremeniti stil vodenja. Podjetje pa lahko zagotavlja varno in zdravo okolje. Poleg računovodskih servisov (podjetij) pa morajo tudi zaposleni aktivno prispevati k izboljšanju lastnega zdravja oziroma lastnega počutja ter odnosov v družini.
Se strinjam z zapisanim, toda tudi premik zakonskega roka bi nam vodjem skrb za zdravje zaposlenih in seveda tudi svoje zdravje bistveno olajšal.
Če želimo ustvariti pogoje za zdravo življenje računovodij, preprečiti izgorevanje, se potrudimo zakonodajalcu dokazati, da ta premik nujno potrebujemo.
Zgodba št. 2: Biti računovodja na lepo spomladansko soboto
Parkiram avto in se ozrem proti oknu pisarne, uprem se misli, da bi takoj sedla za mizo, potegne me na prostrane travnike, kjer razmišljam o smiselnosti stiskanja nas računovodij v kot z rokom oddaje letnih poročil in davčnih obračunov 31. 3., samo še Poljska je z nami, ostale evropske države imajo v povprečju ta rok postavljen na 30. 6. Kolegi iz Avstrije se čudijo, kako računovodski servisi uspemo vse zaključiti do tega roka in se ne upremo. Poskušam vplivati na Zbornico računovodskih servisov (ZRS), da razmislijo o podaji predloga za spremembo ZGD, toda informirajo me, da po anketi, ki so jo izvedli, glavnina ni za podaljšanje.
Zakaj? Morebiti zato, ker so anketo izpolnjevale tiste vodje računovodskih servisov, ki le delegirajo in vse zahtevajo od svojih zaposlenih. Žal jaz ne sodim v to kategorijo, sem preveč empatična. Drugič morebiti zato, ker smo vzgojeni v ubogljive državljane v smislu, če se že moramo izčrpavati od dela, pač se bomo, saj oblast to od nas zahteva. Tretjič gredo izgovori v smeri, češ raje delam dan in noč januar-marec, da sem aprila prosta. Ali res? Ali ni tudi april poln obveznosti? Ali se res ne moremo poenotiti, da potrebujemo za človeka primerno življenje bolj enakomerno obremenitev?
Ko se približam mojim brezam, mi šepnejo, še vedno imaš možnost, izstopiti iz te stroke, le zakaj bi se borila za podaljšanje in bolj enakomerno obremenitev, če že med tvojimi nimaš podpore. Zahvalim se jima za priporočilo in se v prekrasnem sončnem jutru poklapano podam v pisarno.
Zgodba št. 3: Pogovor z davčnim strokovnjakom iz Avstrije
Ko se po napornem dnevu bilanciranja odpravim pozno popoldne iz pisarne na sprehod po sončnih belih poljanam, razmišljam o spodnjih zapisih kolega – davčnega strokovnjaka iz Avstrije.
Takole piše, citiram:
»Davčne napovedi in bilance v Avstriji za leto 2022 se bodo oddale do konca aprila 2023, če oddaš na papirju oz. do konca junija 2023, če oddaš elektronsko.«
Torej rok za oddajo: papir = 30. 4., elektronsko = 30. 6.
»Za stranke/kliente davčnih svetovalcev velja dodatno še poseben sporazum z davkarijo. Davčni svetovalci oddajo napovedi klientov po “kvotah”, ki so še zdaleč bolj ugodne kot zgoraj opisana ureditev. Npr. 20% klientov odda davčni svetovalec do konca avgusta, nadaljnjih 20% do konca oktobra itd.., dokler ni oddal 100% vseh davčnih napovedi svojih klientov. Ker ta sistem bazira na medsebojnem, poštenem odnosu davkarije do davčnega svetovalca, avstrijska davkarija relativno strogo nadzira izpolnjevanje teh kvot, tako da se davčni svetovalec običajno drži svojih kvot.
Zaradi pandemije imamo pa za leti 2020 in 2021 še posebno regulativo.
Za 2020 se napovedi lahko oddajo do konca aprila 2023, za leto 2021 do konca septembra 2023 – torej v obeh primerih zelo pozno.
Posebno je bila velikodušna finančna uprava zato, ker so davčni svetovalci zaradi pandemije pod tako velikim delovnim stresom.«
»Kaj pa pri vas«, me sprašuje? Odgovor vam je znan. On pa: »Saj to je nesprejemljivo.« Jaz pa njemu nazaj, da Slovenija ne pozna poklica davčni svetovalec, ker ga ni uspela zakonsko regulirati.
Tudi davčni svetovalci so v obdobju januar-marec deležni bistveno večjih pritiskov zaradi kratkih rokov.
Sama sem pri mojih brezah, ki jih omenjam v eni od zgodb, že našla rešitev. Ko tehtaš med kvaliteto življenja in zdravjem na eni strani ter prihodkom-dobičkom-denarjem na drugi strani, se brez težav odločiš za prvo, toda še vedno mi je in mi bo tudi v bodoče mar za bodoče generacije računovodij in davčnih svetovalcev.
Sklepno
Zima je lep čas, toda računovodje se prebudimo iz zimskega ‘’spanja’’ za delovno mizo, ko zvončki in telohi že cvetijo. Vsi, ki imamo revidirance, pa zadihamo šele jeseni. To je naša stvarnost v naši lepi Sloveniji. Če ne bi bili pod takšnim časovnim pritiskom, bi si lažje organizirali delo, saj ko sestavljamo letna poročila, običajno računovodja zaposlen v računovodskem servisu tudi tekoče knjiži poslovne dogodke zaradi DDV obračunov in izdelave mesečnih poročil, obračunava plače, odgovarja na vprašanja naročnikov… Časovni pritiski tako ne privedejo le do izgorevanja zaposlenih, zlasti v računovodskih servisih, ampak tudi do napak, tako v škodo zavezancev, kot tudi države.
Interesna združenja, kot so Zbornica računovodskih servisov, Zbornica davčnih svetovalcev Slovenije, Davčno svetovalna zbornica, Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev, bi lahko strnila svoje vrste in predlagala spremembo 2. odstavka 58. člena ZGD-1.[2] Temu posledično pa bi sledilo tudi podaljšanje rokov za oddajo davčnih obračunov.
Menim, da bi Ministrstvo za gospodarski razvoj s hvaležnostjo sprejelo takšno pobudo, saj navedeno nima neposrednega vpliva na izpad javno-finančnih sredstev.
[1] Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1; Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C, 18/21 in 18/23 – ZDU-1O).
Dobljeno 24. 3. 2023 na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4291.
