Z vami je nova novembrska številka revije!
V tokratni številki revije Davčno-finančna praksa smo zbrali bloge predavateljev z Dneva ZDSS s kritično oceno zadnjih davčnih sprememb, katera nas zopet spravljajo v slabši konkurenčni položaj glede na druge države članice EU. To pa bo zagotovo imelo tudi negativni učinek na tuje neposredne investicije.
Dodatno Simona Štravs, častna članica ZDSS, predstavlja aktualne dileme v povezavi z novo Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (UL RS, št. 27/2024), s katero je bila sprejeta nova različica, imenovana SKD 2025.
Vsi ti blogi in članki zopet odpirajo številna vprašanja in odprto razpravo o izzivih, s katerimi se bodo srečali podjetniki, gospodarske družbe, računovodje, odvetniki in seveda tudi davčni svetovalci.
V kolikor bi prebiranje revije tudi v vas spodbudilo kakšno odprto vprašanje oziroma dilemo, se nam lahko pridružite kot pisec blogov in nas kontaktirate na e-pošto dfp@davki.org.
Naj vam bo branje revije v veselje!
doc dr. Darja Gregorčič Bernik
Odgovorna urednica DFP
P.S. Povzetki vseh člankov iz tokratne številke DFP so vam na voljo spodaj.
>> AKCIJA za nove naročnike <<
ČLANKI IN VSEBINA
3 Uvodnik
4 Pravica do odbitka DDV, ko dobavitelj nima veljavne ID za DDV
Natalija Kunstek
Menimo, da gre za klasičen primer, ko je davčni organ v svojem pojasnilu napačno uporabil materialno pravo, ga razlagal na način, da ga je spremenil in tako zavezanca zavedel v zvezi z obveznostjo obračuna DDV in v zvezi z uveljavljanjem pravice do odbitka DDV.
5 Odlog izvršbe v davčnih zadevah – ali je mogoče uporabiti 293(3) člen ZUP
Mihael Pojbič, mag. prava
Čeprav bi se morda zdelo, da ZDavP-2 samostojno in celovito ureja institut odloga (davčne) izvršbe, menimo, da je uporaba institutov odloga upravne izvršbe, ki niso urejeni v ZDavP-2, dopustna, dovoljena in nujna za zaščito interesov davčnih zavezancev. Menimo, da navedeno še posebej velja za odlog izvršbe na podlagi tretjega odstavka 293. člena ZUP, ki ga je tudi mogoče uporabiti v okviru davčne izvršbe.
9 Koliko posojilo stane – 2. del
dr. Jožko Peterlin
Višina obrestne mere v posojilni pogodbi je odvisna od stroškov posojilodajalca in tveganj, ki jih ta prevzema za čas posojilnega odnosa. Tako se včasih banka kljub odobritvi posojila premisli in stranko obvesti o odstopu od ponudbe. »Pri nas odobreno posojilo tudi izplačamo« glasi reklamna krilatica ene od bank. Ker pa obstaja več možnosti obvladovanj obrestnih mer na trgu, bomo v naslednjih številkah revije predstavili posamezne možnosti, ki so bile naštete zgoraj.
10 Vpliv uvedbe globalnega minimalnega davka na podjetja v Sloveniji
Maja Dukarič, mag. prava
Uvedba globalnega minimalnega davka bo pomembno vplivala na davčno okolje v Sloveniji, predvsem za multinacionalke. Z uvedbo minimalne davčne stopnje se bodo zmanjšale možnosti davčne optimizacije in preusmerjanja dobičkov v jurisdikcije z ugodnejšimi davčnimi pogoji. Podjetja, ki so del mednarodnih skupin, se bodo soočila z večjimi administrativnimi obremenitvami, vendar bo ta reforma prispevala k večji davčni pravičnosti.
Uspešna implementacija zakona pa bo ključna za konkurenčnost slovenskega gospodarstva v prihodnosti.
12 Poročanje o trajnostnosti: okoljski standardi
Katja Pogač
Direktiva 2013/34/EU uvaja obvezno vključevanje trajnostnih informacij v poslovna poročila podjetij, ki jih bodo pripravljala skladno z Evropskimi standardi poročanja o trajnostnosti (ESRS). Okoljski tematski standardi ESRS (E1–E5) obravnavajo podnebne spremembe, onesnaževanje, vodne in morske vire, biotsko raznovrstnost ter rabo virov in krožno gospodarstvo. Tematski standardi so med seboj prepleteni, kar podjetja spodbuja k celostnemu pristopu. Po spremembah Zakona o gospodarskih družbah bodo morala velika podjetja, ki so subjekti javnega interesa, za leto 2024 pripraviti prva poročila o trajnostnosti, skladna z ESRS. Podjetja so se na poročanje pripravljala že veliko prej in svoje poročanje postopno prilagodila novim standardom, kar je ključno za doseganje trajnostnostnih ciljev, kot sta zmanjševanje ogljičnega odtisa in energetska tranzicija.
Blogi strokovnjakov:
14 Blog: Spremembe Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2)
Matevž Miljavec
Državni zbor je z novelo ZDDPO-2U potrdil predlog, kot ga je pripravilo Ministrstvo za finance. Potrebno je opozoriti na to, da so bili vsi predlogi iz javne obravnave zavrnjeni oziroma niso bili upoštevani.
V prihodnje bi bilo smiselno več pozornosti nameniti posvetovanju z vsemi deležniki ter izvedbi predlogov, ki bi bili bolj usklajeni z dejanskimi potrebami in izzivi slovenskega gospodarstva. Samo tako lahko davčni sistem postane stabilen in spodbujevalen dejavnik dolgoročnega gospodarskega razvoja.
16 Blog: DDV Skupine po 1. 1. 2026 del tudi slovenskega pravnega reda
Natalija Kunstek
Na podlagi poizvedb pri drugih državah članicah, ki jih je slovenski zakonodajalec opravil, kot pojasnjeno v okviru Predloga ZDDV-1O preko Stalnega predstavništva Republike Slovenije v Bruslju, so države članice kot glavne prednosti skupine za DDV izpostavile predvsem:
• učinkovitejši denarni tok;
• prednost oddaje enega zbirnega obračuna DDV za celo skupino in s tem zmanjšanje administrativnih obremenitev;
• bolj centralizirani davčni nadzor davčnih zavezancev;
• učinkovitejše pobiranje DDV zaradi večjih subjektov, ki so solidarno odgovorni za obveznosti skupine.
Kot glavne pomanjkljivosti pa so države izpostavile predvsem večjo obremenitev davčnih uprav zaradi:
• kompleksnejšega davčnega nadzora, ki je posledica predvsem tega, da po oblikovanju skupin za DDV nastanejo subjekti (za namene DDV), ki so večji po obsegu prometa ter se s tem poveča število transakcij, ki so predmet DDV in s tem nadzora obračuna DDV;
• neupravičeno uporabo oz. izkoriščanje skupine za DDV za namene prestrukturiranja podjetij v skupini in nato likvidacijo skupine ter težave z določitvijo odbitka skupine za DDV (posebej, ko vsi člani nimajo pravice do celotnega odbitka DDV).
Države niso zaznale težav pri izpolnjevanju davčnih obveznosti članov, ki so v celoti in solidarno odgovorni za vse obveznosti skupine za DDV (tudi glob), ki nastanejo v času njenega delovanja. Prav tako niso zaznale zmanjšanja davčne osnove davka od dohodka pravnih oseb pri članih skupin.
18 Blog: Kje se je zataknilo pri potrjevanju sprememb Zakona o dohodnini
Katja Pogač
Iz Zahteve Državnega sveta4 po ponovni obravnavi novele v Državnem zboru je razbrati, da nekatere relevantne okoliščine obdavčitve posameznih skupin davčnih zavezancev pri pripravi sprememb zakona niso bile upoštevane v zadostni meri. Ponovna obravnava novele bi vsekakor lahko predstavljala priložnost za kakšen popravek ali dopolnitev, vendar do tega – po zadnjih znanih informacijah – ni prišlo. Državni zbor je 27. 11. 2024 potrdil novelo v nespremenjeni obliki.
19 Blog: Učinkovito dokazovanje v davčnem postopku
Anja Obreza
Učinkovito dokazovanje zahteva aktivno vlogo zavezanca (oz. njegovega pooblaščenca), ki spremlja dokazni postopek in oblikovanje dokazne ocene s strani davčnega organa. Priporočljivo je širše in sistematično razmišljanje
glede dokazil, sploh če so listinska pomanjkljiva ali jih ni, ter dosledno in pravočasno izkoriščanje vseh pravic, ki jih imajo davčni zavezanci kot stranke v postopku.
21 Davčno finančne novosti EU institucij:
Dolgo pričakovano politično soglasje o zakonodajnemu svežnju »DDV v digitalni dobi«
Dean Košar, LL.M.
Svet EU je dne 5. 11. 2024 sklenil politični dogovor o novih ukrepih, s katerimi bodo pravila DDV prilagojena na digitalno dobo. Zakonodajni sveženj – t. i. ViDA (VAT in the Digital Age; DDV v digitalni dobi), ki se nanaša na elektronske račune in sporočanje podatkov v realnem času ter poslovanje prek digitalnih platform, so namenjena boju proti davčnim goljufijam, podpori podjetjem in spodbujanju digitalizacije.
23 Domača sodna praksa:
Odlog je mogoče uveljaviti ob samoprijavi
Mihael Pojbič, mag. prava.
Poleg zgornjega zaključka, tj. da je odlog mogoče uveljaviti v istih rokih (in smiselno na isti način) kot samoprijavo, menimo, da je v zadevnem sklepu zelo pomembna tudi ugotovitev, da je namen in cilj postopkovnih institutov, da so davčni zavezanci obremenjeni z realnim davčnim bremenom. Gre za objektivno in subjektivno neto načelo, ki je že ustaljeno v praksi VSRS, a vendar se redkeje pojavlja v zvezi s postopkovnimi vprašanji. Zdi se, da predmetni sklep omogoča (vsaj do neke mere) uveljavljanje davčno materialnopravnih načel v povezavi s postopkovnimi za namene doseganja obdavčitve z realnim (in predvidenim) davčnim bremenom.
24 Sodna praksa Sodišča EU:
Položaj podjetij iz tretjih držav v postopkih javnega naročanja v EU
dr. Janja Hojnik
Sodišče je sklenilo, da gospodarski subjekti iz tretjih držav brez ustreznega sporazuma z EU, čeprav lahko sodelujejo v postopkih javnih naročil, ne morejo uveljavljati pravic iz Direktive 2014/25/EU. V tem primeru turško podjetje Kolin ni imelo pravne podlage za izpodbijanje odločitev naročnika na podlagi te direktive, zato je bil predlog za predhodno odločanje razglašen za nedopusten.
26 Iz zgodovine davkov in računovodstva:
Samuelson: Zvezni davki in krajevne finance
mag. Dejan Petkovič
Logičen sklep, ki izhaja iz že zapisanega, spravlja znova na dan vse težavne probleme: Če naj bodo enaki obdavčeni enako, potem izhaja iz tega, da naj bodo neenaki obdavčeni neenako. Toda sam po sebi ta sklep še ne rešuje problemov družbene politike niti na podlagi kriterijev splošne koristi niti na podlagi kriterijev optimalne žrtve.
Splošna filozofija o obdavčenju po kriteriju koristi ali žrtve ne rešuje vprašanja, katera davčna formula je najboljša. Mogoče je trditi, da bogati lažje plača davek kakor revni, da je njegova žrtev, ko plača 1 dolar davka manjša, kakor je žrtev revnega, ko plača 1 dolar. Toda zaradi tega ostaja še zmeraj nerešeno vprašanje: kako različno naj se neenaki dohodki obdavčijo.
Kako so sodobne družbe poskušale rešiti to težavno filozofsko vprašanje? Demokracije rešujejo navadno stvari praktično, kar ne zadovoljuje niti pristašev teorije o koristi niti pristašev teorije o temeljiti prerazdelitvi in žrtvi.
27 Ne prezrite:
Standardna klasifikacija dejavnosti – SKD 2025: spremembe in opozorila
Simona Štravs
Žal je mogoče predvideti, da bodo z opustitvijo te obveznosti akti o ustanovitvi, družbene pogodbe, ali vpisi v PRS še skromnejši, kar ni v dobrobit konkurenčnega in zdravega gospodarskega okolja, v katerem delujejo pravni subjekti.
Nasvet pravnim subjektom: ob prvi spremembi, ki bo zahtevala čistopis ustanovitvenih aktov, družbenih pogodb, statutov, sprejmite tudi sklep o uskladitvi dejavnosti, kajti 6. člen ZGD-1 se gotovo ne bo spremenil.
Vsa dobronamerna obvestila, ki sicer pomenijo poenostavitev postopkov, zmanjšanje stroškov, ki jih zasledujejo tako AJPES kot SURS in v končni fazi tudi pristojna registrska sodišča, so za pozdraviti, a po drugi strani so pristojna ministrstva za urejanja tega področja pozabila na uskladitev določb, ki so si ob teh dejstvih nasprotujoča.
41 Ne prezrite:
Pozor! Imate potrjen elektronski naslov, če ste prijavljeni v eVročanje?
FURS, 27. 11. 2024
Uvodoma pripominjamo, da ima Finančna uprava Republike Slovenije pristojnosti, da razširja nabor dokumentov, ki jih pošilja po elektronski pošti v profil eDavki, za katerega so običajno pooblaščeni računovodski servisi, ki pa pooblastil ne dopolnjujejo. Davčni zavezanci pa običajno za prejemanje obvestil za obveščanje o prejetih dokumentih ne potrdijo elektronskega naslova. Po določilih ZGD-1 je sicer objava ob razširitvi nabora dokumentov obvezna.
42 Novice ZDSS:
UO ZDSS
Dan ZDSS osvetlil prihajajoče davčne spremembe
Osrednji jesenski dogodek Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije – Dan ZDSS se je odvil 21. novembra 2024, v dvorani hotela Urban Ring v Ljubljani. Letos je program potekal pod sloganom: »Pripravljeni na izzive v davčnem okolju«, ki je povzel osrednjo temo – ključne spremembe na davčnem področju, ki jih prinaša leto 2025 in naprej. Dan ZDSS je ponovno povezal člane zbornice in strokovnjake s področja davkov, računovodstva, prava, revizije ter financ.