Zbornica davčnih svetovalcev Slovenije je podala pobudo, v kateri je predlagala, da Republika Slovenija ustavno-pravno uskladi izplačano “pomoč” po pravilih PKP in sicer iz razloga neustavnih rešitev (po mennju ZDSS), ki povzročajo dodatno škodo slovenskim podjetjem.
Ker je Ministrstvo za finance v pričakovanju pisnega odgovora na pobudo ZDSS podalo poslansko vprašanje, v katerem ni ustrezno odgovorilo na pobudo ZDSS, v prilogi tega sporočila prilagamo celotno pismo (protest) zaradi ravnanja pristojnega ministrstva.
Iz dodatnega pisma ZDSS izhaja, da želi ZDSS celovite odgovore na pobude, saj to določajo pravila ZDSS, kjer je navedeno, da morajo članice in člani varovati pravice plačnikov davkov, kar pa brez celostnih odgovorov, ni mogoče.
Vlada RS je na drugo pismo že odreagirala na način, da ga je oddala v reševanju Ministrstvu za finance. Na dogovor še čakamo.
Admin ZDSS
Spoštovani Predsednik Vlade dr. Robert Golob, Minister za finance g. Klemen Boštjančič in Ministrica za pravosodje dr. Dominika Švarc Pipan,
dne 11.5.2023 je ZDSS podala pobudo za odpravo, po mnenju ZDSS neustavnih določb PKP-jev, ki so vračilo odškodnine zaradi ukrepov države, besedno poimenovale “pomoč”, hkrati pa so “pomoč” pogojevale z bodočimi poslovnimi dogodki.
Na pobudo nismo prejeli pisnega odgovora, zato Vas prosimo vsaj, da argumentirano odgovorite na pobudo ZDSS (prosimo tudi za ustavno-pravno presojo), saj to določa, med drugim tudi Uredba o upravnem poslovanju, ki zagotavlja (med drugim) t.i. pravico do informiranja, kot ključno pravico slehernega plačnika davkov v republiki Sloveniji.
Poleg navedenega predlagamo, da ustrezne službe POPRAVIJO odgovor na poslansko vprašanje z dne 13.6.2023 (odgovor je namreč v temelju v nasprotju z 1.,2., 3.a.,14.,15.,21., 22. ,26.,33.,49.,67.,74.,153.,155., itd. členi Ustave RS), ki je v prilogi tega pisma in v katerem Ministrstvo za finance odgovorja na poslansko vprašanje v smeri, kot da Listine EU o temeljnih pravicah ne bi bila implementirana v pravni red Republike Slovenije. Opozarjamo, da so bila pravila PKP v SLoveniji implementirana na način, kot ga ni mogoče najti v nobeni državi EU (bodoče poslovanje vpliva na vračilo odškodnine itd.), kar že samo po sebi dokazuje, da bi moral biti odgovor MF pripravljen celoviteje oz. bi moral odgovor sikati rešitve tudi v navedeni Listini in Ustavi RS.
ZDSS predlaga, da se bodoče pomoči rešujejo na način, kot to izvaja ZR Nemčija, kjer stroka (davčni svetovalci) izvedejo analizo škode, ki je bila storjena s strani države in na tej podlagi država povrne ustrezno škodo. Brez analiz dejanske škode naj se bodoče škode ali “pomoči” več ne izplačujejo, saj je jasno, da je potrebno z javnimi sredstvi ravnati gospodarno. Integritetno ravnanje z javnimi sredstvi pa je ključ za znižanje sive ekonomije pri nas, ki obsega že preko 4 mrd EUR neplačanih davkov letno.
Republika Slovenija je mačehovski odnos do svojih državljanov pokazala na področju švicarskih kreditov, odvzema premoženja delničarjem in obvezničarjem v primeru bank (hkrati pa je omogočila nesorazmerno bogatenje tujim rezidentom) in na področju neustavnih izbrisov podjetij itd.. Tudi na področju PKP-ja gre za isto logiko delovanja države, ki jo je potrebno spremeniti (iskreno je potrebno varovati interese šibkejših strank – podjetij in posameznikov), če želimo zagotoviti stabilne vire financiranja javnega.
To pismo štejte kot apel, da se resnično spremeni odnos države do podjetij in posameznikov v smeri varovanja pravic plačnikov davkov, kot jih določa Listina EU in Ustava RS. Pravica do odškodnine (zaradi ukrepov države) je ena izmed pomembnih pravic, ki jih Slovenija, očitno, ne želi izvajati, kar bi bilo lahko mogoče zaključiti iz odgovora na poslansko vprašanje.
Če bi pripravili Zakon o varuhu za pravice plačnikov davkov, bi se z navedeno temo lahko ukvarja navedeni organ, kar bi zagotovilo enakopravno (in ustavno-pravno pravilno) obravnavo tudi slovenskih državljanov, glede na druge državljane v EU, kjer ustavno-pravno varovanje pravic dojemajo veliko bolj resno.
Ministra za finance prosimo tudi, da sporoči časovnico za Zakon o varuhu za pravice plačnikov davkov, kot izhaja iz Koalicijske pogodbe trenutne vlade, za kar se Vam že vnaprej zahvaljujemo.
Hkrati pa bi želeli opozoriti tudi na določbe o neizplačilih dividend v primeru prejema “pomoči”, ki pa imajo drugačno naravo v primeru PKP-jev (kjer je bila dejavnost dejansko za določene dejavnosti “prepovedana”), kot v primeru energetske krize. Ne glede na drugačno naravo pomoči (v primeru energetske krize gre dejansko za pomoč in ne za odškodnino – seveda pa bi bila potrebna celovitejša pravna presoja) pa ZDSS meni, da mora Republika Slovenija prenehati sprejemati pravna pravila, ki niso primerljiva z ureditvami v drugih državah, članicah EU. Zakaj? Ker imamo isto pravno podlago za urejanja delovanja podjetij – Ustanovno pogodbo EU! Oba primera ravnanja “s pomočmi gospodarstvu” dokazujejo, da je smiselno oblikovati strokovna telesa, vključno s tujimi strokovnjaki, saj je jasno, da “domača stroka” ne poišče vedno najustreznejših rešitev, kar ne prispeva k zvišanju pogojev za gospodarjenje pri nas.
Pismo MF-ja, kot odgovor na poslansko vprašanje glede spornih določb PKP-jev prilagamo, kot prilogo tega pisma.
Upamo, da smo kontruktivno prispevali k spremembi odnosa “države” do podjetij pri nas.
Predsednik ZDSS, mag. Franc Derganc
PRILOGI:
- Ključna določba, ki jo je odgovor MF “spregledal”:
Člen 41 Pravica do dobrega upravljanja
- Vsakdo ima pravico, da institucije, organi, uradi in agencije Unije njegove zadeve obravnavajo nepristransko, pravično in v razumnem roku.
- Ta pravica vključuje predvsem:
(a) pravico vsake osebe, da se izjasni pred sprejetjem kakršnega koli posamičnega ukrepa, ki jo prizadene;
(b) pravico vsake osebe do vpogleda v svoj spis ob spoštovanju legitimnih interesov zaupnosti ter poklicne in poslovne tajnosti;
(c) obveznost uprave, da svoje odločitve obrazloži.
- Vsakdo ima pravico, da mu Unija v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna pravnim ureditvam držav članic,nadomesti kakršno koli škodo, ki so jo povzročile njene institucije ali njeni uslužbenci pri opravljanju svojih dolžnosti.
- Vsakdo se lahko na institucije Unije obrne v enem od jezikov Pogodb in mora prejeti odgovor v istem jeziku.