Z vami je prva številka DFP v letu 2023, kjer vam mag. Franc Derganc predstavlja članek Siva ekonomija in Slovenija. Osrednja tema v Ne prezrite so še vedno ukrepi za pomoč gospodarstvu zaradi energetske krize, kjer vam Lidija Gošnjak in Simona Štravs opisujeta ukrepe in postopek za podajo vloge za pomoč gospodarstvu ter morebitne sankcije, če podate nepravilne oz.nepopolne podatke. Seveda ne manjka tudi drugih zelo kvalitetnih člankov.
ČLANKI IN VSEBINA
3 Uvodnik
4 Siva ekonomija in Slovenija
mag. Franc Derganc
Glede na povedano, in če si želimo resnično znižati obseg sive ekonomije, je potrebno sprejeti ukrepe za spremembo javnih institucij. Sprejetje ustreznih ukrepov je pomembno tako za posodobitev javnih institucij in za izboljšanje strukturnih gospodarskih in socialnih pogojev kakor tudi za krepitev zaupanja v javne institucije. S tem je namreč povezana tudi davčna morala, ki je nizka, če je zaupanje v različne javne organe nizko (tj. vlada, parlament, sodišča in pravni ter zdravstveni ali pokojninski sistem, davčni organ itd.). Namen člankov na temo sive ekonomije bo torej poiskati vzroke, ki pri nas poganjajo sivo ekonomijo in korupcijo, ki povečujeta davčno breme poštenih plačnikov davkov. Če nam uspe ugotoviti vzroke za sivo ekonomijo in tudi z njo povezano korupcijo, bomo na dobri poti, da izgradimo pošten davčni, zdravstveni in pokojninski sistem. Seveda, če si tega res iskreno želimo. Lahko bi za začetek postavili tezo, da več kot je (sistemske) korupcije, nižja je integriteta oseb z javnimi pooblastili. Nižja je integriteta, višje je nezaupanje v delo organov z javnimi pooblastili. Višje je nezaupanje v javne inštitucije, višja je siva ekonomija in nižja je davčna morala.
7 Nogometni igralci na igrišču in tudi v računovodskih poročilih
Silva Koritnik Rakela
Vse to potrjuje, da je vse mogoče, ko plešejo milijoni. Težko si je iz glave izriniti navedene informacije, da se lahko preleviš v gorečo navijačico ali gorečega navijača Argentine.
9 Obvladovanje obratnega kapitala
dr. Jožko Peterlin
Nobeno podjetje ni šlo v stečaj zaradi izgube. Stečaj se začne, ko podjetje ne more poravnati svojih obveznosti. Na kratek rok je obvladovanje obratnega kapitala bistveno za preživetje in zagotavljanje kratkoročne plačilne sposobnosti podjetja.
10 Pojem obrata v kontekstu obdavčitve oddelitve in razdelitve
Nebojša Vučković in Ana Furlan
ZDDPO-2 omogoča davčno nevtralnost oddelitve in razdelitve. Za tako davčno obravnavo transakcije pa je potrebno izkazati, da se na prevzemno družbo prenaša vsaj en obrat. Pri razlagi pojma »obrat« je potrebno upoštevati predvsem funkcionalni oz. vsebinski vidik premoženja, ki se prenaša. Tako je, kot obrat, treba šteti vsako premoženje družbe, ki je s poslovno organizacijskega vidika sposobno tvoriti neodvisno poslovanje, oziroma ki s funkcionalnega vidika lahko samostojno deluje kot neodvisen podjem, ne da bi bila za to potrebna dodatna vlaganja. Navedeno pa je po našem mnenju potrebno izkazati le v primeru oddelitve ali razdelitve s prevzemom, ne pa tudi v primeru oddelitve ali razdelitve z ustanovitvijo nove družbe.
13 Mednarodni vidik obdavčitve storitev z DDV v povezavi z določbami Izvedbene uredbe sveta (EU) št. 282/2011 – 2. del
Maja Dolinar Dubokovič
V tej številki Davčno-finančne prakse je obravnavan mali davčni zavezanec in njegova registracija za namene DDV, če opravlja oz. prejema storitve, ki se obdavčujejo po splošnem pravilu, v tujino oz. iz tujine. Ker se v praksi velikokrat pozablja na Izvedbeno uredbo sveta (EU) št. 282/2011, katere uporaba je zavezujoča za vse države
članice EU, tudi Slovenijo, smo v članku želeli opozoriti na določbo te uredbe, ki se nanaša na male davčne zavezance..
14 Kaj prinaša Uredba o določitvi cene električne energije za mikro,
mala in srednja podjetja
Lidija Gošnjak
Z Uredbo je Vlada prisluhnila mikro, malim in srednjim podjetjem. Velika in predvsem energetsko intenzivna podjetja še vedno pričakujejo rešitve Vlade, saj so iz te Uredbe izvzeta. Vlada posledično po sprejetju Uredbe sprejema po nujnem postopku Predlog zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize (ZPGOPEK-A),5 kjer bodo mikro, mala in srednja podjetja po tej Uredbi izvzeta iz upravičenja do pomoči za gospodarstvo iz naslova električne energije za čas trajanje regulacije (do sedaj do 30. 6. 2023, ne izključuje se možnost podaljšanja ukrepa do konec leta 2023). Mikro, mala in srednja podjetja prav tako ne bodo mogla koristiti ukrepov za ohranjanje delovnih mest po ZPGOPEK.6 Tista podjetja po Uredbi, ki poleg električne energije uporabljajo zemeljski plin in/ali tehnološko paro, so za ta dva energenta upravičena do pomoči v skladu z zakonom ZPGOPEK.
15 Blog: DDV spremembe v »bližnji« prihodnosti
mag. Tanja Urbanija
Direktiva Sveta 2022/542 prinaša zopet novosti pri možni uporabi nižjih stopenj DDV, kakor tudi oprostitev za določeno blago in storitve v smeri digitalnega razvoja in zelenega prehoda ter v primerih izrednih okoliščin. Hkrati pa prireditve v hibridni obliki, če je virtualna udeležba, izenačuje s tistimi v živo in vpeljuje obdavčitev po načelu potrošnje pri domnevi, da se virtualna udeležba šteje za potrošeno tam, kjer ima naročnik svoj sedež.
17 Davčno finančne novosti EU institucij
Dean Košar, LL.M.
19 Domača sodna praksa
Mihael Pojbič
Zaključki UPRS, ki so obravnavani v sodbah št. I U 1519/2018 z dne 18. 12. 2018, št. II U 331/2019 z dne 16. 3. 2022, št. II U 364/2019 z dne 23. 2. 2022 in II U 559/2019 z dne 1. 6. 2022, so isti, tj. da načelo državne blagajne iz prvega odstavka 19. člena SL-AT KIDO velja za vse prejemke:
a) ki se jih plačuje zaposlenim s strani javnopravnih subjektov,
b) pod nadaljnjim pogojem, da tudi »ne-uradniki« ne delajo v pridobitnem gospodarskem področju delovanja teh javnopravnih subjektov.
A vendar bode v oči vprašanje, zakaj točno se mora uporabiti tudi slovensko besedilo (oz. dodatek v slovenskem besedilu SL-AT KIDO), še posebej ob upoštevanju izrecnega zaključka UPRS v zadevi I U 1519/2018, da »glede na angleško verzijo besedila prvega a) odstavka 19. člena Konvencije, je za presojo, ali se prejeti dohodki obravnavajo po prvem odstavku 19. členu Konvencije bistveno, da se določila člena sicer nanašajo na delo v državnih službah oziroma za državne uslužbence, vendar pa nikakor ne veljajo samo za plačila države, temveč tudi za plačila njenih upravnih enot oziroma lokalnih oblasti (tudi zveznih držav, regij …), poleg tega pa odpade pogoj, da velja le za nadomestila za storitve pri opravljanju državnih funkcij«. Glede na to, da je UPRS vzpostavilo ista dva pogoja za oprostitev tako z kot brez upoštevanja slovenskega dodatka, bi se zdelo primerno, da UPRS to razlagalno diskrepanco izrecno pojasni.
21 Sodna praksa Sodišča EU
dr. Janja Hojnik
23 Ne prezrite: Novi Zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev
posledic energetske krize (ZPGOPEK)
Lidija Gošnjak in Simona Štravs
Glede na to, da je to že tretja pomoč gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize, je bilo ob sprejetju zakona med gospodarstveniki čutiti nezadovoljstvo in so zahtevali cenovno kapico, predvsem k regulaciji cene električne energije in cene zemeljskega plina predvsem v smislu zagotovitve stabilne konkurenčne cene in s tem obdržati konkurenčnost podjetij v primerjavi z ostalimi gospodarskimi subjekti v Evropski uniji. Vlada je le prisluhnila gospodarstvu in tako na seji dne 30. 12. 2022 sprejela Uredbo o določitvi cene električne energije za mikro, mala in srednja podjetja. Cenovna kapica po tej uredbi velja od 1. 1. 2023 do 30. 6. 2023 ob količinski omejitvi, ki ne sme presegati 90 % porabljene električne energije odjemalca za prvo polletja 2021. S tem zakonodajalec spodbuja odjemalce električne energije k varčevanju, vendar pa ne prinaša nobenih velikih učinkov vsem tistim odjemalcem, ki so v tem času povečali obseg proizvodnje. Prav tako omenjena uredba ne velja za velika podjetja ter izključuje tudi vse tiste odjemalce, katerih glavni energent je zemeljski plin. Zakon ZPGOPEK ponuja širši nabor pomoči kot predhodni zakoni (k obstoječim trem pomočem sta dodani še dve novi pomoči) in s tem bolj oblikovane ciljne ukrepe, ki so povzeti po začasnem okviru EU. Ciljni ukrepi EU pri tej vrsti pomoči niso usmerjeni zgolj na nepovratno pomoč, ampak želijo, da upravičenci del prejete pomoči plasirajo v trajnostni, energetski in zeleni prehod. Velja se vprašati, če v tem primeru sploh lahko govorimo o pomoči. Ali bodo vsi ti ukrepi po zakonu ZPGOPEK skupaj z ostalimi ukrepi Vlade in ministrstva zadostni, je težko napovedati. Minister Han je na seji Vlade RS dne 16. 12. 2022 pojasnil, da v kolikor predviden zakon ne bo prinesel zadostnih učinkov, se bo, v nadaljevanju oz. takoj v januarju 2023, dopolnjeval.
35 Novice ZDSS: 26. kongres ZDSS, 18. 5. in 19. 5. 2023 v hotelu Terme Čatež
