DECEMBER 2022
V novem letu pa nas čaka še veliko vsebinsko zelo bogatih prispevkov ter serija člankov na temo sive ekonomije.
Članki in vsebina revije
3 Uvodnik
4 Računovodska kreativnost ali zgolj skrb za finančno boniteto
dr. Jožko Peterlin
Z upravljanjem premoženja in skrbjo za pravočasno sklepanje poslovno finančnih dogovorov in pripoznavo teh v računovodskih izkazov lahko pomembno vplivamo na finančno boniteto podjetja.
5 Nova davčna obravnava povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja
Lidija Gošnjak
Za pravilno davčno obravnavo povračil stroškov in drugih dohodkov po tej Uredbi bodo zavezanci morali biti izredno pazljivi, saj nekatera določila veljajo glede na datum izplačila od 1. 1. 2023 dalje (primeroma jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi), druga določila pa glede na obdobje nastanka določenega stroška ali drugega dohodka (kot primeroma dnevnice za službeno pot Sloveniji, katerih strošek nastane v obdobju januar 2023 in dalje). Navedeno pomeni, da bo delodajalec moral biti predvsem pozoren v mesecu januarju 2023, ko
bo izplačeval določena povračila stroškov in drugih dohodkov za mesec december (t. j. še po stari Uredbi) in hkrati lahko izvajal obračune in izplačila za tekoči mesec januar 2023 (kot npr. dnevnice, solidarnostno pomoč).
6 Nova dohodninska davčna zakonodaja
mag. Boštjan Petauer
Na podlagi zadnjih sprememb in dopolnitev Zakona o dohodnini9 se vidi vsa razlika pri obdavčevanju med desnimi in levimi vladami. Medtem ko desne vlade zmanjšujejo davke ali pa jih vsaj ne povečujejo, je pri levih drugače. Desne vlade puščajo državljanom in podjetjem čim več, saj so prepričane, da bodo ti znali svoj denar bolje porabiti kot država. Leve vlade pa višajo davke, ker raje prerazporejajo denar proč od tistih, ki so ga zaslužili, nekaterim drugim skupinam, tudi svojim (tako imenovanim nevladnim) podpornikom. Namesto da bi se zgledovali npr. po dveh državah, s katerimi se radi primerjamo (Avstriji in Nemčiji), kjer bodo z zajetnimi zneski pomagali vsem
državljanom in ne samo nekaterim. Le plešimo, plešimo (mrtvaški) ples.
8 Nekoliko zamujena novela Zakona o avtorski in sorodnih pravicah
Mirjam Noč
Jasno je, da nov zakon želi slediti vsem tehnološkim spremembam, kar je nujno potrebno, žal pa tisti, ki strokovno delamo na področju zaščite imetnikov pravic, vseskozi ugotavljamo, da je zaščita vedno en korak za tistimi, ki odkrivajo nove načine uporabe in ne redko tudi zlorabe.
10 Mednarodni vidik obdavčitve storitev z DDV v povezavi z določbami
Izvedbene uredbe sveta (EU) št. 282/2011
Maja Dolinar Dubokovič
V tej številki Davčno-finančne prakse je obravnavano splošno pravilo glede kraja obdavčitve pri storitvah, ki je v praksi najbolj uporabljano pravilo pri obdavčitvi storitev. Ker se v praksi velikokrat pozablja na Izvedbeno uredbo sveta (EU) št. 282/2011, katere uporaba je zavezujoča za vse države članice EU, tudi Slovenijo, smo v članku želeli opozoriti na nekaj posebnosti, ki jih ureja ta uredba.
13 Plačilo davkov pri prenosu premoženja za časa življenja in v primeru smrti
Ines Rostohar
Spori, ki izidejo iz zapuščinskih postopkov, so žal izredno pogosti, dolgotrajni in nenazadnje finančno obremenjujoči. Ustrezna razdelitev premoženja za časa zapustnikovega življenja tako lahko reši marsikatero zagato. Glede na konkretne okoliščine je v tem sklopu moč izbirati med zapisom oporoke, podaritvijo premoženja ali pa sklenitvijo ene od dednih pogodb (recimo pogodbe o dosmrtnem preživljanju, izročilne ali preužitkarske pogodbe). Vsekakor je priporočljivo, da se ob odločanju o najprimernejšem načinu prenosa premoženja seznanite tudi z informacijami glede povezanih davčnih vprašanj, saj slednje lahko nenazadnje na samo odločitev tudi bistveno
vplivajo.
15 Blog: Iskanje »gnilih« jabolk v košari jabolk davčnih posrednikov, kot si je zamislila Komisija EU
mag. Franc Derganc
SAFE direktiva ima namen zagotoviti pravno varnost plačnikov davkov. Glede tega je nujno, da se zakonodajalec posluži nasvetov »registriranih«, beri etičnih, davčnih svetovalcev. Če pa bodo plačniki davkov še naprej »koristili« usluge spletnih davčnih nasvetov ali pa nasvetov svetovalcev iz tretjih držav, brez opravljene resne analize posledic, pa bodo plačniki davkov iz EU že vnaprej vedeli, kaj jih čaka
19 Davčno finančne novosti EU institucij
Dean Košar
20 Domača sodna praksa
Simona Novak
Vrhovno sodišče je presojalo sporno vprašanje, ali je lahko Vlada z Uredbo določila dodatne pogoje za priznavanje navedenih stroškov glede na to, iz katerega (običajnega, najbližjega) prebivališča se davčni zavezanec vozi na delo. Odločilo je, da je določba 3. člena Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja v nasprotju s 45. členom ZDoh-2 ter presega ustavno dopustni obseg urejanja s podzakonskim predpisom. Dr. Erik Kerševan pa je v pritrdilnem ločenem mnenju opozoril, da bi tudi v obravnavani reviziji Vrhovno sodišče konsistentno in ob varstvu navedenih ustavnih vrednot lahko (že) sprejelo širši poudarek, kot
ga je ob – relativno ozki – opredelitvi vsebine spora, ki je pred njim že potekal v tej zadevi. Posebej je poudaril, da bo navedeno lahko predmet bodoče sodne presoje, če navedenega področja do tedaj ne bo ustrezno uredil zakonodajalec.
25 Sodna praksa Sodišča EU
dr. Janja Hojnik
Sodišče je zato presodilo, da obveznost uradnega obveščanja, določena z Direktivo DAC 6, za odvetnike, ki so zavezani k poklicni molčečnosti, ni nujna in je torej v nasprotju s pravico do spoštovanja komunikacij med odvetnikom in njegovo stranko. Belgijski odvetniki so tako izključeni iz obveznosti poročanja, ki jih zahteva sistem zgodnjega opozarjanja EU pred zlorabo davčnih struktur. Preostale države članice EU, ki so prav tako zavezane s predmetno sodbo, pa morajo sedaj proučiti ustreznost njihovih ureditev na tem področju.
27 Ne prezrite: Aktualno po ZDoh-2AA za davčne obračune v januarju 2023
Simona Štravs
Zopet imamo vrsto sprememb tik pred koncem leta, pomembnih za pravilni obračun davčnega odtegljaja, za katerega pravilnost so odgovorni plačniki davka. Nekatere organizacije imajo izplačilo plač že v prvem tednu meseca januarja 2023, računalniški programi morajo biti gotovi in popravljeni, in če si predstavljamo še uvedbo novega REK-O obrazca, imamo tokrat res stresni in ponoreli prednovoletni čas. Več o drugih spremembah dohodnine v naslednji številki.
33 Novice ZDSS: Mesečno izobraževanje ZDSS in napoved Kongresa ZDSS v letu 2023
NOVEMBER 2022
Članki in vsebina revije
3 Uvodnik
4 Najnovejše spremembe pri davčni inšpekciji v Nemčiji
ddr. Marian Wakounig
V Nemčiji se nam torej obetajo revolucionarne spremembe pri davčni inšpekciji. Nekatere bodo uvedene že s 1. januarjem 2023 (npr. vodenje knjig po nemškem vzoru tudi v tujini, elektronska pogajanja in sestanki, zahteva računovodskih podlag pred vročitvijo napovedi inšpekcijskega naloga), druge pa s 1. januarjem 2025. Seveda bo predhodno potrebno spremeniti nemški davčni zakonik
6 Oprostitve DDV za določene dejavnosti v javnem interesu
Tamara Drnovšek
Izrazi, uporabljeni za opis oprostitev iz člena 132 direktive o DDV, se razlagajo ozko, saj te oprostitve pomenijo izjeme od splošnega načela, po katerem se DDV plača za vsako storitev, ki jo davčni zavezanec opravi za plačilo. To pravilo ozke razlage ne pomeni, da je treba izraze, uporabljene za opredelitev oprostitev iz člena 132 razlagati tako, da bi bili tem oprostitvam odvzeti učinki. Vsak tak primer je zato potrebno dodobra preučiti posamično, saj člen 132 direktive o DDV zajema precej različnih dejavnosti, kar pa pomeni, da so lahko tudi pogoji za uporabo oprostitev zelo specifični, glede na posamičen primer.
8 Uporaba ali zloraba finančnega vzvoda
dr. Jožko Peterlin
Zloraba finančnega vzvoda oziroma prekomerno zadolževanje se lahko poslovodstvu torej maščuje, saj se poslovni partnerji ob nepravočasnem poravnavanju podjetja do njih lahko pričnejo umikati ali pa zahtevajo dodatna zavarovanja, jamstva. Posledično je načrtovanje kapitalske ustreznosti izredno pomembno. Hkrati pa mora podjetje o letnih poslovnih načrtih obvestiti tudi ključne poslovne partnerje in od njih pridobiti »soglasje« za sodelovanje.
10 Zakaj so pomembna etična načela računovodskih in davčnih strokovnjakov
Franc Kovač
Spoštovanje etičnih načel računovodij in davčnih svetovalcev je pomembno, saj ima širši družbeni vpliv. Redno moramo posodabljati svoje znanje etičnega kodeksa, tako kot se posvečamo izobraževanju glede sprememb zakonodaje, v kolikor resnično želimo nastopati kot verodostojna poklicna skupina. Prav tako moramo imeti notranjo moč, da se znamo postaviti najprej zase, za svojo stroko, in da sogovorniku povemo, kaj je s strokovnega vidika prav ali narobe, ne glede na posledice.
12 Ko en Zakon spremeni več drugih zakonov in se nam še sanja ne, da je tako
Natalija Kunstek
V razmislek, predvsem predlagateljem zakonov, zakonodajalcu, ali je smiselno z enim zakonom posegati v več ostalih in pri tem tvegati, da deležniki, ki jih spremembe zadevajo le-tem ne uspejo slediti? Ali je to res nujno za doseganje cilja zakona v smislu Resolucije o normativni dejavnosti, ali gre morda bolj za krajšanje postopka sprejemanja predmetnih sprememb? Spremembe, uvedene z Zakonom za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države imajo širok vpliv, saj spreminjajo široko paleto
različnih zakonov, ki zadevajo širšo javnost. Zaradi imena predmetnega Zakona, ki ne indicira vsebine, je le-tega enostavno spregledati. Posledično je smiselno pričakovati, da bi novele posameznih zakonov v konkretnem primeru hitreje našle pot do publike, če bi sledili osnovnim načelom, ki so zapisana v Ustavi Republike Slovenije. Predlagatelji pa bi se morali poenotiti tudi glede ekonomičnosti postopka, ki velja v pravu.
14 Blog: OECD vztraja pri globalnem minimalnem davku – grožnja davčnih utaj
ddr. Marian Wakounig
Novi podatki,3 ki jih je objavila OECD, kažejo torej na stalna tveganja erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička (BEPS) ter potrebo po uvedbi rešitve v okviru predloga Pillar 2 za zagotovitev, da bodo velika multinacionalna podjetja plačala pravičen delež davka, kjerkoli poslujejo in ustvarjajo dobiček. Posledično je poziv k izvajanju dogovorjenega globalnega minimalnega davka pričakovan
16 Davčno finančne novosti EU institucij
Dean Košar
18 Domača sodna praksa
Mihael Pojbič
Posebnih komentarjev na sodbo Vrhovnega sodišča ni potrebno dodajati, razen morebiti enega. Ob upoštevanju, da upravni (davčni) organi nimajo pooblastila za exceptio illegalis (glej 120. člen Ustave in sodbo UPRS I U 953/2019-9), in da drugi odstavek 1. člena Uredbe izrecno določa, da se Uredba uporablja smiselno za 45. člen ZDoh-2, obstaja nevarnost, da upravni organi (davčni in pritožbeni) predmetne odločbe ne bodo upoštevali (za razliko od ugotovitvenih odločb Ustavnega sodišča RS, glej smiselno sodbo VSRS I Up 1477/2005). Rešitev odgovora ni enostavna, vendar je mogoče postaviti izhodiščno hipotezo, brez spuščanja v vprašanje uporabe exceptio
illegalis in zavezanosti k spoštovanju sodb na podlagi načela pravne države (2. člen Ustave, sicer glej sodbo UPRS I U 1975/2018-11), da Uredbe ni mogoče uporabiti prav zaradi pomanjkanja pogoja »smiselnosti«, kot jo narekuje drugi odstavek 1. člena Uredbe. Ker je Uredbo mogoče uporabiti samo za višino (skladno z drugim odstavkom 44. v zvezi s 45. členom ZDoh-2) ne gre pri neupoštevanju pogojev za exceptio illegalis, temveč za upoštevanje Uredbe zgolj v tistem delu, za katerega je bila Vlada pooblaščena, da ga uredi. To pa je zgolj višina.
20 Sodna praksa Sodišča EU
dr. Janja Hojnik
Sodišče je torej razsodilo, da je Splošno sodišče napačno potrdilo referenčni okvir, ki ga je Komisija izbrala za uporabo neodvisnega tržnega načela za povezane družbe v Luksemburgu, ker niso bila upoštevana posebna pravila, s katerimi se to načelo izvaja v tej državi članici. Sodišče je tako sporni sklep Komisije razglasilo za ničen, ker je ugotovilo, da je njena analiza referenčnega sistema in posledično obstoja selektivne prednosti, dodeljene družbi FFT, napačna. To pomeni, da po oceni Sodišča, Komisija ni upoštevala tipične davčne zakonodaje v Luksemburgu, ko je ugotavljala, ali je proizvajalec avtomobilov pridobil davčno ugodnost, in da je Splošno sodišče EU »napačno uporabilo pravo«, s tem ko je ta pristop podprlo. Kaj je tipična davčna zakonodaja, torej definira država članica in ne Evropska komisija. Evropska komisarka za konkurenco Margrethe Vestager je v odzivu na sodbo zapisala, da sodba pomeni »veliko izgubo za davčno pravičnost«. Izpostavila je, da bo Komisija »pozorno preučila sodbo in njene posledice« in pozdravila »pomembne smernice o uporabi pravil EU o državni pomoči na področju obdavčitve«, ki jih sodba zagotavlja. Komisija šteje za pomembno dejstvo, da je Sodišče potrdilo, da ukrepanje držav članic na področjih, ki jih pravo EU ne harmonizira, ni izključeno iz področja uporabe določb Pogodbe o spremljanju državne pomoči. Zato je izpostavila, da je Komisija zavezana, da bo še naprej uporabljala vsa orodja, ki jih ima na voljo,
da zagotovi, da poštena konkurenca na enotnem trgu ne bo izkrivljena z odobritvijo nezakonitih davčnih olajšav multinacionalnim podjetjem s strani držav članic.
23 Ne prezrite: Spremembe in dopolnitve Zakona o trošarinah (ZTro-1C)
Simona Štravs
Računovodje oz. računovodski servisi, ki vodijo poslovne knjige fizičnim osebam, ki opravljajo kmetijsko in gozdarsko dejavnost, morajo biti pozorni na omejitve glede velikosti nosilca kmetijskega gospodarstva in določila pravilnika, ki še ni sprejet.
30 Novice ZDSS: Dan ZDSS 2022
OKTOBER 2022
Članki in vsebina revije
3 Uvodnik
4 Davčni nadzor v Sloveniji in Avstriji – primerjava dveh sistemov
Tamara Kek in ddr. Marian Wakounig
Davčne inšpekcije postajajo vse bolj sporne in predstavljajo poseben izziv tako za davkoplačevalce kot za davčne svetovalce. Za podjetnika in prav tako za davčnega svetovalca je zelo pomembno, da natančno pozna pravice in obveznosti davčnih zavezancev, pa tudi davčnih inšpektorjev v postopkih davčnega nadzora. Obe državi se namreč pri izvajanju kontrol in inšpekcij poslužujeta vrhunsko usposobljenih in izobraženih kadrov ter organizacijskih enot. Primerjava dveh sistemov kaže, da imata obe državi podobne pristope in rešitve na primerljivih področjih, vendar so slovenski postopki deloma bolj formalistični kot avstrijski, kar v končni fazi povečuje napor in s tem stroške za zadevnega podjetnika. Avstrija se lahko pohvali z več desetletno davčno kulturo in visoko stopnjo znanstvene priprave davčnih tem, ki ji je omogočila, da je pri reševanju zapletenih davčnih tem ubrala znanstveno, pa tudi ekonomsko razumljive poti, ki so na koncu še dodatno razvile in nadgradile davčno kulturo. Prav tako tudi Slovenija v zadnjih letih stopa na to pot razvoja, saj se s tem pristopom intenzivno ukvarja
9 Ali davčni inšpekcijski nadzor pretrga zastaranje?
Mihael Pojbič
Enoznačni odgovor, na vprašanje zmožnosti davčnega inšpekcijskega nadzora glede pretrganja zastaranja pregona za prekršek, ni mogoč. Čeprav gre za dva ločena postopka, ki se vodita po različnih postopkovnih podlagah, je treba v vsakem individualnem primeru presoditi, ali je posamično dejanje inšpektorja (ki obenem
izpolnjuje pogoje pooblaščene uradne osebe) predstavlja dejanje, ki meri na pregon storilca za prekršek. Pri tem pa morata biti izpolnjena predpostavka ndividualiziranosti storilca in dejanja.
12 Sistem izvršitve davčnih odločb v pritožbenem postopku v Avstriji
ddr. Marian Wakounig
Možnost davčnega zavezanca, da v pritožbenem postopku lahko zaprosi za odložitev pobiranja dajatev, se je v praksi zelo obnesla, ker le-to zagotavlja nadaljno likvidnost davčnega zavezanca. Dolgoletna praksa vrh tega kaže, da avstrijska davčna uprava pretežno ugodi zahtevam davčnih zavezancev (nad 50 %) za odlog davčne izvršbe, dokler o pritožbi še ni bilo odločeno. Ker je postopek s strani davčne uprave tudi sistemsko tehnično dobro urejen, je zagotovljeno, da ne pride do administrativnih zapletov.
13 Kapitalska ustreznost je finančna varnost
dr. Jožko Peterlin
Povzamemo lahko, da mora vsak dober finančnik vedeti, kje so meje zadolževanja in kakšen vpliv ima finančna sestava podjetja na kapitalsko ustreznost, kar pa zavisi seveda od dejavnosti podjetja oz. branže v kateri podjetje deluje. Dober finančnik mora zato kapitalsko ustreznost načrtovati. Naslednjič bomo tako razkrili, kako kapitalsko ustreznost načrtovati, kaj sploh je ter kakšne so posledice zlorabe finančnega vzvoda
15 ATAD III – zaton slamnatih podjetij?
Tatjana Svažič
Glede na navedeno je pomembno, da mednarodna podjetja aktivno spremljajo potek sprejema in implementacije ATAD III in preučijo možnosti, ali imajo v svojih organizacijskih strukturah podjetja, ki izpolnjujejo vstopna merila za prepoznavanje slamnatih podjetij. Če taka merila izpolnjujejo, lahko že zdaj pričnejo z načrtovanjem zmožnosti dokazovanja kriterijev minimalne vsebine, da bi se izognila dodatnim davčnim obveznostim, ko se bo ATAD III pričela uporabljati.
18 Blog: Kako preprečiti dolžnikom izigravanje upnikov?
Gregor Verbajs
Posledice krize se vedno pokažejo čez leto ali dve, zato konec leta in naslednje leto že pričakujemo povečano število stečajev in tudi večje število izigravanj upnikov na podlagi vpisov zaznamb vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice. Za neplačilo svojih terjatev so največkrat krivi upniki sami, ker si svojih terjatev na zavarujejo pravočasno.
19 Blog: Spremembe pri uveljavljanju pomoči zaradi dviga cen električne energije in zemeljskega plina
dr. Darja Gregorčič Bernik
Vlado RS je za pohvaliti, saj je s spremembo ZPGVCEP-A razširila krog upravičencev in globje pogledala v proračunski žep. Vseeno pa ne smemo pozabiti, da zakon še vedno predvideva določene omejitve, kot je primeroma omejitev pri posebni pomoči, katera velja za celotno skupino podjetij in bi posledično za takšne skupine podjetij vseeno lahko pomenilo problem (sploh za tiste, ki imajo veliko porabo energije, a se ne uvrščajo med visoko energetsko intenzivna podjetja/skupine). Ampak kot pravi znani slovenski pregovor: »Bolje je vrabec v roki kot golob na strehi.«
20 Davčno finančne novosti EU institucij
Dean Košar
22 Domača sodna praksa
Mihael Pojbič
24 Sodna praksa Sodišča EU
dr. Janja Hojnik
Sodba Sodišča predstavlja pomembno usmeritev za slovenska sodišča glede nadaljnjega razreševanja sage s krediti v švicarskih frankih. Po eni strani kaže, da bi Vrhovno sodišče moralo že pred časom postaviti vprašanje v predhodno odločanje na Sodišče EU, k čemur ga zavezujeta tako člen 270 PDEU8 kot Evropska konvencija o človekovih pravicah.9 Po drugi strani pa zadeva kaže na pomembno vlogo instituta predhodnega odločanja za vsa nacionalna sodišča, ki ne delujejo na zadnji instanci, saj lahko s postavitvijo vprašanja v Luksemburg dobijo odobritev svojega razmišljanja s strani Sodišča EU in s tem otežijo zavrnitev njihove sodbe s strani Vrhovnega sodišča
26 Ne prezrite: Kako uveljaviti pomoč po Zakonu o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina (ZPGVCEP)?
Lidija Gošnjak
Pri izračunu upravičenih stroškov in podaji vloge za pomoč bo potrebno biti zelo previden, saj bo morebitno previsoko uveljavljeno pomoč potrebno vrniti. V kolikor bi upravičenec ugotovil, da mu je bila izplačana previsoka pomoč, mora o tem nemudoma oziroma najkasneje do 15. 1. 2023 pisno obvestiti SPIRIT
29 Ne prezrite: Delavci migranti so do zmanjšanja davčne osnove za stroške prevoza upravičeni brez dodatnih pogojev
Simona Štravs
z navedene sodbe Vrhovnega sodišča RS lahko povzamemo, da je pri primerljivih situacijah, potrebno dosledno upoštevati dejansko stanje in pripoznati morebitno nastale stroške davčnim zavezancem v celoti, saj podzakonski akti ne smejo vključevati dodatnih pogojev za davčno upoštevanje določenih kategorij stroškov.
41 Novice ZDSS: Poročilo o dogodku CFE
mag. Franc Derganc
Komisija EU mora sprejeti (predlagati) DIREKTIVE ZA ZAŠČITO PRAVIC DAVKOPLAČEVALCEV (ne le za zaščito ti javnega interesa). Sedanje direktive zaradi izjemne dvoumnosti povzročajo pravno negotovost pri davkoplačevalcih (DAC). Komisija EU se mora zato bolj osredotočiti na PRAVNO VARNOST davkoplačevalcev in s tem posredno zagotovi tudi, da se nelojalna konkurenca na področju davkov, dejansko onemogoči.
43 Novice ZDSS: Mesečno izobraževanje ZDSS
44 Novice ZDSS: Program dneva ZDSS 2022
SEPTEMBER 2022
Članki in vsebina revije
3 Uvodnik
4 Uvedba evra na Hrvaškem
Ajda Kunstelj
Zaključimo lahko, da uvedba na Hrvaškem za subjekte, ki poslujejo na tem trgu, zahteva kar nekaj sprememb in prilagajanj. Podjetja bodo morala pravočasno priskrbeti evro bankovce in kovance, da bodo lahko opravljala gotovinske transakcije v novi valuti. Za namene varstva potrošnikov morajo izkazovati dvojne cene. Zamenjava kune z evrom bo neizogibno vplivala na računovodske sisteme in posledično na informacijske sisteme, ki podpirajo finančne in računovodske procese. Vsa finančna in davčna poročila za leta pred zamenjavo valute bo potrebno predložiti v kunah, poročila od leta 2023 dalje pa v evrih. Obstoječih pogodb o zaposlitvi in drugih pogodb ne bo treba spreminjati ali prilagajati, vendar pa bo potrebno plače, določene v pogodbah o zaposlitvi in drugih aktih, ki določajo višino plače v kunah, preračunati v evre z uporabo fiksnega menjalnega razmerja. Prepozno prepoznavanje težav in tveganj pri prilagajanju bi lahko povzročilo težave ali zamude pri izvajanju potrebnih prilagoditev in s tem neustreznost ali nezmožnost opravljanja dejavnosti po uvedbi evra, zato podjetjem priporočamo, da se čim prej seznanijo s spremembami, ki izhajajo iz nove uradne valute
7 V Nemčiji začasno znižan DDV na plin
ddr. Marian Wakounig
Zaradi naraščajočih cen energije je kancler Scholz v prihodnjih tednih napovedal tudi nov sveženj pomoči, ki bo z vidika predstavljenih višjih stroškov ogrevanja s plinom, izračunanih za vzorčno gospodinjstvo, gotovo dobrodošel
8 Kritika prakse FURS glede obdavčitve prodaj poslovnih deležev v istem d. o. o., ki so bili pridobljeni v različnih davčnih obdobjih
Valentin Bajuk
Predstavljeni hipotetični primer jasno pokaže, da je stališče FURS materialno-pravno zmotno, saj (arbitrarno, brez podlage v zakonu in brez razumnega in stvarnega razloga) vzpostavlja popolnoma različno obdavčitev istovrstnega kapitala. Nenazadnje (vendar ne najmanj pomembno) pa je potrebno ugotoviti, da iz nobene zakonske določbe ne izhaja, da je ključ za porazdelitev prodajne vrednosti na posamezne poslovne deleže njihova nabavna vrednost oziroma vrednost ob pridobitvi. Ker morajo davčni organi o davčnih obveznostih odločati na podlagi zakona8 (t. j. na podlagi izrecnih in jasnih zakonskih določil ne pa na podlagi samovoljno razvitih kriterijev), je tako
jasno, da je stališče FURS tudi iz tega razloga nepravilno in nezakonito.
10 Obdavčitev prenosa nepremičnin (z davkom na promet nepremičnin) v sklopu prenosa podjetja oziroma dela podjetja po ZDDV-1
mag. Dejan Petkovič
12 Blog: Kaj se v digitalni dobi pričakuje od davčnih svetovalcev
Dean Košar
Tako kot se je moral na nove razmere prilagoditi npr. prodajalec, tako se bo moral tudi davčni strokovnjak. Dober davčni strokovnjak že zdavnaj ni le tisti, ki dobro pozna davčne in druge relevantne predpise. Digitalizacija prinaša nove priložnosti – zunanji davčni strokovnjaki lahko ponujajo povsem nove storitve, nova tehnologija pa bo prevzela vse več rutinskega dela, zaradi česar se bodo strokovnjaki lahko osredotočali na druga opravila. Vsaka priložnost prinaša svoje izzive. Slednji so predvsem povezani z novimi znanji (predvsem s področja informacijske tehnologije), sposobnostjo hitrega odziva na spremembe in komunikacijskih ter drugih veščin, ki postajajo s časom vse bolj pomembne.
14 Blog: Zaračunavanje energetskega dodatka in možnost uveljavljanja pomoči
dr. Darja Gregorčič Bernik
Novi energetski dodatek torej v praksi odpira kar nekaj vprašanj glede njegove vsebinske opredelitve, načina zaračunavanja, knjiženja in DDV vidika, o čemer bomo zagotovo še pisali v kateri izmed naslednjih številk revije. Dejstvo pa je, da bodo določena podjetja težko dvignila cene svojih proizvodov in bodo iskala druge načine za prevalitev stroškov energije na svoje kupce. Vprašanje tudi je, ali se jim zaračunavanje energetskega dodatka sploh izplača, glede na to, da lahko izgubijo možnost uveljavljanja pomoči gospodarstvu po ZPGVCEP, saj tudi če se energetski dodatek zaračuna ločeno, lahko pomeni razliko v ceni, ker se običajno navezuje na že izdobavljene proizvode v preteklem obdobju. Poleg tega morajo podjetja tudi dobro razmisliti o načinu knjiženja zaračunanega energetskega dodatka, da ne bodo utrpela še plačila DDV in morebitnega kasnejšega popravka terjatev, v kolikor jim zaračunani energetski dodatek s strani kupcev proizvodov ne bi bil priznan, ker predhodno ni bil dogovorjen.
15 Davčno finančne novosti EU institucij
Dean Košar
16 Domača sodna praksa
Mihael Pojbič
Ne glede na zgornje pomisleke, gre za zelo pomembno odločbo Vrhovnega sodišča, ki onemogoča odstop od besedne razlage 102. člena ZDoh-2, glede določitve trenutka odsvojitve kapitala razen v primeru, kadar gre za odložni pogoj določen z zakonom (kot je bilo to pojasnjeno v X Ips 42/2019).
19 Sodna praksa Sodišča EU
dr. Janja Hojnik
Najvišje sodišče v EU je torej v zasedbi velikega senata razsodilo, da so centralne banke v evrskem območju teoretično sicer lahko odgovorne za škodo, ki jo povzročijo z izbrisom finančnih instrumentov, da bi tako ubranile solventnost sistemsko pomembnih posojilodajalcev. A je ob tem določilo meje te odgovornosti, tako da je postavilo okoliščine, kdaj in kako je od njih mogoče zahtevati odškodnino, iz katerih je razbrati, da je neodvisnost ESCB pred splošnim pravnim načelom, da je škodo potrebno povrniti. Sedaj je tako na Ustavnem sodišču RS in Ministrstvu za finance, da uravnotežita zahteve iz prava EU z načelom učinkovitega sodnega varstva, kot izhaja
iz Ustave RS in Evropske konvencije o človekovih pravicah.
21 Ne prezrite: Zakon o pomoči gospodarstvu zaradi visokih cen električne energije in
zemeljskega plina (ZPGVCEP)
Simona Štravs
Nekoliko administriranja v računovodstvu bo. Upamo lahko le, da bo aplikacija SPIRIT popolna in ne bo tako, kot je bilo pri povračilu stroškov v dejavnosti turizma, in da spremenjena formula ne bo zapletena.
28 Novice ZDSS: Mesečno izobraževanje ZDSS
JULIJ in AVGUST 2022
Članek mag. Franc Derganc
Članki in vsebina revije
3 Uvodnik
4 Avstrijska vlada načrtuje ukrepe v skupni vrednosti 28 milijard evrov proti podražitvi – avstrijski državni zbor sprejel prvo fazo svežnja pomoči
dr. Marian Wakounig
Pričakovati je, da bodo ukrepi, povezani s popolno odpravo mrzle progresije, z letom 2023 v celoti razbremenili tako ljudi z nižjimi dohodki kakor tudi gospodarstvo, kar naj bi kompenziralo letno naraščajočo inflacijo in trajno okrepilo kupno moč ljudi. Takšni ukrepi so koristni za vse in jih je zagotovo potrebno pozdraviti.
5 Odlog davčne izvršbe – le mrtva črka na papirju?
Barbara Žemva
Davčni zavezanec glede na 87. člen ZDavP-2 in glede na obstoječo sodno prakso nima nobenega vzvoda zato, da doseže, da se izvršitev odločbe, zoper katero je vložil po njegovem mnenju utemeljeno pritožbo, zadrži. Ureditev iz ZDavP-2 zato (ne glede na zgoraj opisano predhodno prakso Ustavnega sodišča RS) dejansko pomeni popolno izvotlitev njegove pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS, oziroma to pomeni najmanj nesorazmerni poseg v to pravico, predvsem v delu, v katerem iz te pravice izhaja zahteva, da je pravno sredstvo učinkovito.
7 Negativna obrestna mera v sistemu cash poolinga – izzivi iz prakse
Špela Savšek
Družbe, ki imajo v sistemu cash poolinga pogodbeno obrestno mero vezano na EURIBOR, so torej v obdobju, ko je bil EURIBOR negativen, nosile dvojno breme, ekonomsko in davčno. Obresti namreč predstavljajo plačilo za uporabo tujih finančnih sredstev. V primeru negativne obrestne mere pa to pomeni, da družba, ki posodi finančna sredstva drugi družbi, nosi tudi strošek plačila samih obresti. Obresti v tem primeru predstavljajo strošek posojilodajalca in ne prihodek, kot bi bilo ekonomsko smiselno. Namesto da bi obresti za dana finančna sredstva povečevale sredstva na njihovem bančnem računu, torej predstavljale prihodek družbe, so zaradi negativnega EURIBOR zanje pomenile dodatno finančno breme. Glede na razumevanje stališča Finančne uprave RS pa se takšne negativne obresti ne štejejo kot davčno priznan odhodek in tako za posojilodajalca predstavljajo še dodatno davčno breme. V luči dejstva, da omenjena problematika odpira vrsto davčnih vprašanj, lahko v prihodnosti pričakujemo dodatna pojasnila Finančne uprave v zvezi s tem
10 Bilance niso finance
dr. Jožko Peterlin
Preveč podjetij je šlo v stečaj z dobički; to je možno samo z računovodskim čaranjem. Celo banke, ki naj bi bile nadzorovane s strani centralne banke, bančne bilance še posebej skrbno revidirane s strani svetovno znanih revizijskih hiš, vrednosti hipotek, ki naj bi presegale vrednosti kreditov, so ocenili sodno zapriseženi cenilci. Potem se zgodi prenos revidiranih hipotekarnih kreditov banke na slabo banko za drobiž. In kako naj zaupamo bilancam in strokovnjakom, ki to počnejo? Težko! Je pa vredno poznati osnove računovodenja, ker bo obstajalo, dokler bo vreme in bodo davki. Računovodske napovedi bi morale biti bolj predvidljive, kot je napoved vremena
12 Pravna narava in pomen postopka priglasitve združitve in delitve
Nebojša Vučković in Ana Furlan
ZDDPO-2 je glede na ZDDPO-1 bistveno spremenil naravo in pomen postopka priglasitve združitve in delitve. Dovoljenje za priznanje upravičenj, ki ga je poznal ZDDPO-1, je bilo z ZDDPO-2 odpravljeno, upravičenja pa ima zdaj zavezanec že na podlagi samega zakona. Tako namen in pomen priglasitve transakcije ni (več) v pridobitvi materialnih upravičenj, temveč v seznanitvi zavezancev z davčno obravnavo transakcije že pred izvedbo same transakcije.
13 Presoja kombiniranih transakcij v kontekstu transfernih cen – individualni pristop
Mihael Pojbič
Čeprav je v praksi mogoče, da se pri presoji transakcij izbere kombiniran pristop, je slednje mogoče le ob striktni izvedbi analize primerljivosti. Apriorno lotevanje analize primerljivih tržnih cen s kombiniranim pristopom je napačno in predstavlja kršitev pravil o transfernih cenah. To velja toliko bolj glede na to, da pogoji za uporabo kombiniranega pristopa, predstavljajo 1) izjemo od splošnega pravila in 2) da gre za nedoločne pravne pojme, katerih vsebina bo zapolnjena le glede na konkreten primer
15 Neposredna uporaba sporazuma med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo glede obdavčitev izplačil dobička
Dean Košar
Poleg primarnega in sekundarnega prava EU ne gre pozabiti na (mednarodne) sporazume, ki jih EU sklepa s tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami, in ki so del pravnega reda EU. Na davčnem področju ima EU sicer omejene pristojnosti, zato je Sporazum med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o avtomatični izmenjavi podatkov o finančnih računih za izboljšanje spoštovanja davčnih predpisov na mednarodni ravni, svojevrstna izjema. Zavezuje tako EU kot tudi države članice, izvršuje pa se neposredno (brez posebnega prenosa v domači pravni red). Posebno pozornost je treba nameniti vsebinskim pogojem za uveljavljanje oprostitve davčnega odtegljaja za izplačilo dobička, saj sporazum določa minimalno 25-odstotno udeležbo v kapitalu (ne 10-odstotno, kot izhaja iz 71. člena ZDDPO-2), ki v času izplačila dobička traja vsaj 24 mesecev. Nedoslednost slovenskega zakonodajalca pri uporabi omenjenega sporazuma s Švico se kaže v besedilu 3. in 4. odstavka 70. člena ZDDPO-2, saj omenjeni določbi ne veljata za Švico, pa bi ob upoštevanja njunega namena in načel pravnega reda EU, morali.
18 Prehod iz majhne v srednjo kapitalsko družbo – vpliv na računovodske izkaze, letno poročilo in obdavčitev
Katja Pogač
Pri prehodu iz majhne v srednjo kapitalsko družbo mora družba računati s kar nekaj spremembami na računovodskem in davčnem področju: do sprememb bo prišlo pri pripoznavanju poslovnih najemov, pri pripoznavanju rezervacij za jubilejne nagrade in rezervacij za odpravnine pri upokojitvi ter pri pripoznavanju odloženih terjatev in odloženih obveznosti za davke. Pomembno je, kako bo družba izvedla ta prehod z računovodskega vidika, in kako ga bo upoštevala pri obdavčitvi. Zaradi prehoda se bodo spremenili primerjalni podatki v izkazih preteklega leta. Družba bo morala pripraviti bolj obsežno letno poročilo ter pravočasno izbrati revizorja. Obstaja možnost, da bo potreben popravek že oddanega obračuna davka od dohodkov pravnih oseb. Nenazadnje je treba pričakovati, da bo zaradi določenih presoj, ki jih je treba narediti, potrebna tudi večja vključenost poslovodstva pri pripravi in zaključevanju računovodskih izkazov, kot so bili v družbi vajeni doslej.
23 Blog: Astrofizika, pardon, davki za vse, ki se jim mudi
mag. Franc Derganc
ZDSS predlaga, da tudi pri nas stopimo na pot poštenega davčnega sistema. Kar pomeni, da popravimo davčno zakonodajo, in da jo izvajamo na način, kot jo izvajajo urejene demokracije. Zgornji članek je poskusil ugotoviti, zakaj pri nas odstopamo, predvsem na področju t. i. postopkovne davčne zakonodaje, od t. i. urejenih demokracij. Avtor je poskusil razložiti, zakaj smo davčni svetovalci in celotna stroka tako nerazumevajoči do pravic, kot so jih deležni avstrijski ali nemški plačniki, in o katerih lahko slovenski plačnik »samo sanja«. Posledično je avtor je prišel do zaključka, da je največja težava naše davčne stvarnosti, da sploh ne izvajamo primerjav davčnih sistemov, da rokohitersko spreminjamo davčno zakonodajo, in da že trideset let tlačimo davčne svetovalce v temo, očitno s ciljem, da ne bi razgalili davčne resnice, ki pa ni preveč lepa. Slovenska podjetja si zalužijo EU primerljivo davčno storitev. Začenši od storitve davčne administracije, sodne veje oblasti in tudi od davčnih posrednikov. Država je enostavno dolžna urediti področje pravil oz. kodeksa za pravice plačnkikov davkov, pravil, ki bi uokvirili pooblastila FURS (Standardi FURS, s katerimi bi zagotovili udejanjanje pravic PPD), dobiti moramo VARUHA za pravice plačnikov davkov in urediti je potrebno področje davčnih posrednikov. Vse našteto skupaj ZDSS poimenuje: PROJEKT IZGRADIMO POŠTENI DAVČNI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI.
27 Blog: Je sprejetje Zakona za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države (ZZNŠPP) res škodljivo
Mirjam Trdan
Ob sprejetem minister Boštjančič javno izjavlja, da MF že pripravlja spremembe davčne zakonodaje, pri čemer se nekatere nanašajo na, v letu 2022, uveljavljene davčne spremembe, nekatere pa tudi na sistem normiranosti. Veseli smo lahko dejstva, da tokrat ne bo nosilec sprememb civilna družba in vsaj upamo tako, da bodo te pripravljene v pravo smer. Lahko pa se tudi, mogoče, bojimo, da bo v primeru sprememb na področju normiranosti vik in krik zagnala zopet civilna družba.
29 Blog: Končno bomo lahko pokrili strošek prevoza na delo in z dela,kje pa so ostale spremembe Uredbe Vlade RS
Dr. Darja Gregorčič Bernik
Zadnje spremembe Uredbe Vlade RS glede višine povračila stroškov prevoza na delo in z dela so ob povišanju stroškov goriv dobrodošla. Vseeno pa je v vprašanje, v kolikšni meri bo prišlo do povišanja povračil teh stroškov pri delodajalcih, saj to zavisi od kolektivne pogodbe dejavnosti (glede na dejavnost, v kateri poslujejo) kakor tudi od njihovih internih aktov. Po drugi strani pa je zaskrbljujoče to, da se spremembe ne izvajajo celostno, saj je predlagatelj pri zadnji spremembi očitno pozabil na prilagoditev povračila stroškov prehrane med delom, terenskega dodatka, plačila vajencem, dijakom, dnevnic ipd. Poleg tega so se sprememb lotili le iz vrednostnih vidikov in ne iz vsebinskih. Končno tovrstnih dodatkov v tujini v glavnini primerov ne poznajo in se vse to všteva v dohodek iz delovnega razmerja (kar povečuje osnovo prejetih dohodkov npr. za kasnejši izračun pokojnin). Pri nas pa so se, glede na dolgo tradicijo, povračila ohranila, kar je iz socialnih vidikov sprejemljivo. Drugo vprašanje pa je, ali je to sprejemljivo tudi z vidika enakosti pred zakonom in Ustavo RS, saj je v praksi zaslediti velika razhajnja pri povračilih stroškov in drugih prejemkih pri delodajalcih, ki poslujejo v različnih dejavnostih.
31 Davčno finančne novosti EU institucij
Dean Košar
33 Domača sodna praksa
Mihael Pojbič
Medtem ko je bila praksa davčnih organov, da niso omogočili pravice do izjave pred izdajo sklepa o izvršbi po 2. povedi 1. odstavka 148. člena ZDavP-2 sporna, menimo, da je predmetna sodba Ustavnega sodišča iz prej navedenih razlogov problematična in ne nujno tako dobrodošla, kot se morda zdi na prvi pogled.
35 Sodna praksa Sodišča EU
dr. Janja Hojnik
Sodišče EU je torej odločilo, da skupni sistem DDV:
– ne izključuje ločene obdavčitve zakoncev, ki se ukvarjata z ločenimi gospodarskimi dejavnostmi na premoženju zakonske skupnosti; in po drugi strani tudi
– ne izključuje, da en zakonec izgubi status kmeta pavšalista zaradi dejanj drugega zakonca, če je to potrebno zaradi preprečitve davčne utaje ali upravnih težav
37 Ne prezrite: Zadnje spremembe pravilnika o DDV (začetek teka obdobja, v katerem spremljamo morebitno spremembo pogojev, merodajnih za obdavčevanje)
mag. Tanja Urbanija
Tokrat je zakonodajalec neverjetno hitro upošteval predlog svetovalcev, ki so opozorili na razhajanje, kdaj začne teči rok 5 oziroma 20 let. Ker smo v zakonu izbrali možnost, da ta rok teče od prve dejanske uporabe, je to sedaj od konca junija tudi upoštevano v pravilniku. Nekoliko zmoti le to, da bomo morali še popraviti oziroma črtati določbo 3. odstavka 69. člena ZDDV-1,5 ki določa, da se za začetek uporabe šteje obdobje, v katerem je izvršen odbitek. Nova določba PZDDV določa ta del drugače. Sama tehnika spremljanja popravka odbitka ostaja enaka, saj smo anomalije na tem področju popravili že zelo dolgo nazaj. Spremljanje obdobja 5 let za opremo in 20 let za nepremičnino tako začne pravilno teči od dneva prve dejanske uporabe. Če bo na primer neka nepremičnina nekaj let prazna in še ne bo prišlo do prve dejanske uporabe, to pomeni, da še ni začelo teči obdobje 20. let. Ne glede na predstavljeno sodbo C-791/18 se postavi se vprašanje, ali je ob nakupu odbitek DDV sploh dovoljen. Za ta del je bilo prelitega že veliko črnila v smislu, kako se presojajo dokazi o nameravani obdavčeni dejavnosti, zato se v tem prispevku v to nismo spustili. Potrebno bo le paziti, da če bomo tako nepremičnino dali
v oproščen najem, da bo treba odbitek DDV ob nakupu, če je bil odbitek dovoljen, popraviti v celoti v obdobju oproščenega dajanja v najem.
39 Ne prezrite: Ugotavljanje davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov – vprašanja in dileme iz prakse (mnenje ZDSS)
mag. Franc Derganc, mag. Suzana Tokić
Na ZDSS skladno z zapisanim najprej predlagamo revizijo obstoječega davčnega sistema in posledično njegovo sistemsko prenovo, s čimer bi zagotovili enakost različnih davčnih zavezancev pred zakonom. Cilj ZDSS je, da slovenski davčni sistem postane primerljiv z avstrijskim, nemškim in kanadskim, v katerih so javni interes in pravice plačnikov davkov uravnoteženi. Za dosego tega cilja ZDSS predlaga najprej vzpostavitev projekta »Izgradimo pošten davčni sistem«, ki ga v Sloveniji žal še nimamo. V okviru tega projekta bi se ustrezno strokovno oblikovale tudi rešitve za opisane neupravičene razlike med davčnimi zavezanci. Bralce tega prispevka, ki želijo izvedeti več o tem projektu, vabimo, da si na spletni strani ZDSS ogledajo video posnetke, v katerih so predstavljeni predlogi ukrepov za izgradnjo poštenega davčnega sistema. Promocijski video je sicer še v izdelavi, zato vabimo vse bralce, da nam pošljejo morebitne pripombe in pobude v zvezi z napori ZDSS pri izgradnji poštenega davčnega sistema na e-naslov: info@davki.org.
45 Novice ZDSS: Seminar ZDSS
JUNIJ 2022
Članki in vsebina revije
3 Uvodnik
4 Dokazovanje v postopku davčnega nadzora – ustno zbrane informacije
Tatjana Svažič
Davčni organ lahko svoje ugotovitve dokazuje z izjavami, ki so bile ustno dane v postopku davčnega nadzora, če je o izjavi sestavil zapisnik skladno z določbami ZUP ali pa če gre za t. i. izjavo stranke po 188. členu ZUP.5 Z vodenjem zapisnika davčni organ omogoči drugostopenjskim in sodnim organom, da lahko izjave in zlasti odločitve, sprejete na njihovih podlagah, preizkusijo. Hkrati se izogne sporom glede vsebine izjav v postopku, če naj bi te bile relevantne kot dokaz za njegovo odločitev (praviloma kadar ni prepričljivih pisnih dokazov o določenih dejstvih in okoliščinah). Če pa davčni organ izjav, danih v postopku, ni dokumentiral in formaliziral na ustrezen
način, jih ne more uporabiti kot dokaz. Odločitve, ki na takih izjavah temeljijo, pa so obremenjene s postopkovno kršitvijo. Odločbe se namreč v delu, ki se nanaša na njeno utemeljevanje z izjavami v postopku, ne da preizkusiti in je podana bistvena kršitev pravil upravnega postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Analogno s pravdnim postopkom lahko take izjave štejejo le kot navedba davčnega organa kot stranke v postopku, ki jo šele mora dokazati.
6 Davčna obravnava glob, plačanih za zaposlene
Mihael Pojbič
Na podlagi zgoraj navedenega izrek globe delojemalcu kot odgovorni osebi v okviru prekrškovnega postopka in plačilo tega zneska s strani delodajalca nujno ne pomeni, da gre za boniteto. A obenem so pogoji, da se to doseže, relativno zahtevni, saj bo moral delodajalec (kot plačnik davka) pojasniti, zakaj meni, da je delodajalec odškodninsko odgovoren. V primeru da slednja razlaga ni utemeljena, se bo takšno kritje stroškov štelo za bon
8 Problematika uveljavljanja stroškov postopka davčne izvršbe
Tamara Kek
Končni uspeh v davčnem postopku je nedvomno tista pravna podlaga, ki je temelj za odločanje o povračilu stroškov postopka, ki jih je imel davčni zavezanec s pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi, tudi v luči sprejetega stališča Upravnega sodišča, po katerem je, glede na okoliščine predstavljenega primera treba šteti, da je davčni zavezanec s tožbo zoper sklep o davčni izvršbi uspel. Menimo, da drugačno stališče davčnega organa, po katerem davčni zavezanci tudi v primeru, ko je v davčnem postopku odmerna odločba, ki je izvršilni naslov za davčno izvršbo, pravnomočno spoznana za nezakonito in je postopek davčne izvršbe pravnomočno ustavljen, zaradi česar davčni zavezanec, glede na predstavljena stališča davčnega organa ne more doseči povračila stroškovm izvršilnega postopka, protiustavno in nesorazmerno posega v ustavno varovano pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave Republike Slovenije v povezavi z njeno socialno in gospodarsko funkcijo iz 67. člena Ustave Republike Slovenije, saj davčnemu zavezancu ne omogoča povračila potrebnih in nastalih stroškov postopka, ki so mu nastali zaradi varovanja svojega pravnega in premoženjskopravnega položaja, v katerem se je znašel
zaradi ravnanj davčnega organa, ki so bila spoznana za nezakonita.
11 Regres za letni dopust
mag. Irena Kumše
Pri izplačilu regresa za letni dopust mora delodajalec upoštevati zadnji objavljeni podatek Statističnega urada Republike Slovenije o povprečni mesečni plači zaposlenih v Sloveniji. Za zaposlenega, ki ima pravico do celotnega zneska regresa za letni dopust, se v davčno osnovo in v osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost ne všteva regres za letni dopust do zneska 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Pri izplačilu regresa zaposlenemu, ki mu pripada sorazmerni del regresa za letni dopust lahko obveznost obračuna in plačila akontacije dohodnine nastane še preden je presežen prag 100 % povprečne mesečne plače. Za izplačilo regresa v več delih je potrebno upoštevati določila 131. člena ZDR-1, čeprav bi veljalo spremeniti določbo drugega odstavka in jo prilagoditi praksi
13 Blog: CFE forum 2022 – bodočnost holdingov
Dean Košar in mag. Tanja Urbanija
Z vidika neposredne obdavčitve lahko do konca leta pričakujemo nova pravila proti davčni zlorabi holdingov. Gre za prvi poskus opredelitve »minimalne vsebine« (substance v smislu aktivnega opravljanja gospodarske dejavnosti), ki podjemom zagotavlja uveljavljanje davčnih ugodnosti iz konvencij o izogibanju dvojne obdavčitve in direktiv o obdavčitvi matičnih in odvisnih družb ter obresti in licenčnin. Z vidika DDV v Sloveniji sicer ne poznamo DDV skupin, bi pa bilo smiselno razmisliti o njihovi uvedbi. Prednosti za zavezance so večplastne, kot npr. vložitev le enega obračuna DDV, ugotavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV na ravni DDV skupine, optimizacija finančnih tokov idr. Tudi davčnemu organu bi se verjetno zmanjšala vračila presežkov
15 Blog: Kako učiti obračun plač?
Biserka Šubelj
Zaključimo torej lahko, da je za učenje obračuna plač na delovnem mestu pomembna tako predmetna vsebina na eni strani in na drugi strani proces učenje. Rezultati učenja, kot so znanje, veščine, spretnosti, morajo privesti do transferja v prakso oziroma prenosa znanja, spretnosti, veščin v prakso, zato je pomembno zavedanje, da izobraževalec razume procese učenja, da v središče postavi učečega, da sproti preverja pri učečem, kakšno znanje je učeči osvojil oziroma pridobil in temu primerno prilagaja izobraževalni proces. Izobraževalec se mora vživeti v miselni svet učečih, jih spodbujati, usmerjati in pomagati, da učeči osvoji potrebno znanje, veščine, spretnosti za nemoteno opravljanje svojega dela. Kot vodilo obema (tako izobraževalcu kakor učečemu) se priporoča, da se učeči uči z razumevanjem, z namenom, da bo osvojeno znanje uporabil v novih situacijah (transfer znanja) in pri reševanju problemov. To mu omogoča boljšo in trajnejšo zapomnitev, saj aktivno ustvarja smisel in osmišlja ter povezuje nove informacije z že znanimi (Sentočnik, 2016; Marentič Požarnik, 2018).
18 Davčno finančne novosti EU institucij
Dean Košar
20 Domača sodna praksa
Mihael Pojbič
Gre za izjemno pomembno odločbo Vrhovnega sodišča, saj je prvič izpostavilo načelo ekvivalence pri določitvi taks in postavilo jasno razmejitev med davki in taksami. Nadalje je jasno poudarilo, da v primeru, da ima določba kaznovalno vsebino in niso zagotovljene pravice po 29. členu Ustave, je takšna določba neskladna z zakonom in je ni mogoče uporabiti. S tem je omogočeno, da proces izvotli material in ne zgolj obratno. Končno je sodišče jasno poudarilo pomen glavne obravnave v kontekstu določitve upoštevnega dejanskega stanu. Čeprav se sodba v svojem materialnem delu nanaša neposredno na vprašanje taks, določenih na podlagi ZFO-1, bo treba biti pozoren na načelo ekvivalentnosti pri vseh vrstah taks, kakor tudi na morebitno kaznovalno naravo dajatev, za katere niso predvidena postopkovna jamstva po 29. členu Ustave RS.
22 Sodna praksa Sodišča EU
dr. Janja Hojnik
Sodba predstavlja pomemben korak v procesu opredelitve pojma kupona. Medtem ko je Komisija že leta 2019 ugotovila obstoj različnih pogledov med državami članicami na obravnavo mestnih kartic glede njihove DDV obravnave, med zakonodajnim postopkom ni bilo mogoče doseči soglasja o glavnih elementih, ki morajo biti bistveni del mestne kartice, da se izpolnijo pogoji za kupon v skladu z Direktivo o DDV, zaradi česar mestne kartice niso bile vključene v Direktivo 2016/1065 (Direktiva o kuponih). Namesto tega je bilo prepuščeno Sodišču, da reši ta zastoj, po možnosti v škodo držav članic, ki bi lahko izgubile davčne prihodke iz DDV na turistične znamenitosti. Kot posledica te sodbe, po nakupu večnamenskega vavčerja naknadne transakcije z večnamenskimi kuponi niso več predmet DDV. Kljub temu mestne kartice nujno ne veljajo za večnamenske kupone, razen če so izpolnjena vsa merila.
25 Ne prezrite: Odprava administrativnih ovir – nov REK-O obrazec
Simona Štravs
Pravilnik je kratek in jedrnat. Vsebina podatkov izhaja iz prilog 1, 2, 3. Njihova sestava ter navodila za posredovanje (torej baza podatkov, oznake, šifre) so v pristojnosti finančne uprave. Izdelan je osnutek navodil, ki si jih lahko ogledate na spletni strani, ki je določena s pravilnikom. Določeni sta tudi dolžnost in odgovornost FURS, da navodila za izpolnjevanje FURS posodablja na način, da so spremembe vidne v navodilu. Torej vse gre v smeri in v skladu z načelom ekonomičnosti postopka, v smeri transparentnosti in tudi varovanja pravic davčnih zavezancev. Upamo in želimo si lahko samo, da nam ne bodo nove napovedane spremembe davčne zakonodaje prinesle novih glavobolov, kajti končno je en operativni predpis sprejet in objavljen dovolj zgodaj.
27 Ne prezrite: Vročanje listin Finančne uprave RS
Simona Štravs
32 Ne prezrite: Pomembnejše izbrane novosti, objavljene na spletni strani Ministrstva za finance in Finančne uprave Republike Slovenije
33 Ne prezrite: Pomembnejše novosti, objavljene v Uradnem listu RS za področje računovodstva, davke in finance v gospodarstvu
34 Novice ZDSS: Seminar ZDSS
MAJ 2022
Članki in vsebina revije
3 Uvodnik
4 Kripto sredstva v letnih poročilih – dileme računovodskih strokovnjakov
Silva Koritnik Rakela
Biti računovodja v kripto podjetjih pomeni dnevno soočanje z okoliščinami, ki jih prinašajo nove vrste sredstev in pojav novih transakcij z njimi. Obstaja vrsta transakcij, ki jih je zelo težko standardizirati, saj je treba dobro poznati pogodbe, ki so v ozadju. Čeprav je sredstvo ustvarjeno s tehnologijo veriženja blokov, je še vedno lahko uvrščeno v katero izmed klasičnih postavk, kot so delnice ali denar. Primer takšnih sredstev so stabilni kovanci, ki imajo zelo različne značilnosti. Vsak stabilni kovanec je unikat in prav kmalu spada na področje drugih računovodskih standardov. Eden večjih izzivov pa je zagotovitev dobre informacijske podpore za spremljanje poslovanja s kripto sredstvi. In zadnji izziv v poslovnem letu je, katera razkritja vključiti v letno poročilo. Poklic računovodje dobiva nove dimenzije.
6 Davčno rezidentstvo fizične osebe
Mojca Lukač
Opredelitev davčnega rezidentstva posameznikov je ključno vprašanje, ki ga mora zavezanec upoštevati, še zlasti v primerih z mednarodnim elementom, kamor sodijo pogosta potovanja, selitve ali prejemanje dohodkov iz drugih držav. Zavedati se je potrebno, da vsaka država predpisuje svoje pogoje za davčno rezidentstvo, kar lahko privede do resnih težav. V Sloveniji so pogoji za davčno rezidentstvo dokaj jasni, izoblikovala pa se je tudi praksa. Kljub temu še vedno obstajajo možnosti za izboljšave, tako po vsebini kot tudi v smislu samih postopkov
8 Aktualno v revizijskih družbah: trije stebri upravljanja kakovosti
Katja Pogač
Upravljanje kakovosti za revizijske družbe torej ni novost, bo pa po uvedbi novih standardov bolj sistematizirano in učinkovito. Revizijske družbe bodo z uspešno uvedbo sistema upravljanja kakovosti dobile sprejemljivo zagotovilo, da podjetje in njegovo osebje izpolnjujejo odgovornost v skladu s strokovnimi standardi in predpisi, in da so izdana poročila o poslu v danih okoliščinah ustrezna. To je cilj, h kateremu revizijske družbe stremijo že zdaj, in ni samo v njihovem ampak tudi v javnem interesu.
9 Digitalizacija in njeni izzivi za davčno administriranje
dr. Maja Klun in Maša Klun
Pred nami je torej nov sklop izzivov, ki jih želimo nasloviti, poleg že omenjenih, tudi v slovenskem prostoru. Če omenimo le nekatere, ki se odpirajo deloma tudi v literaturi, je predvsem digitalizacija procesiranja in interakcije med različnimi bazami podatkov v različnih javnih institucijah, ki so povezane z davčnim administriranjem in bi omogočale sprotno kontrolo in verifikacijo davčnih napovedi. Danes se organizacije pogosto utapljajo v podatkih (masovni podatki), a je njihova koristnost zaradi različnih tehničnih formatov, struktur, semantik in razpršenosti zelo nizka. Z razvojem naprednih tehnologij pa bi se znanost lahko osredotočila tudi na možnost aktivnega sodelovanja zavezancev v procesu davčnega administriranja, ki bi bil lahko del horizontalnega monitoringa. Ker, glede na opravljeno analizo, praksa očitno sledi znanstvenemu razvoju, bomo verjetno v prihodnosti lahko vzporednice potegnili tudi z razvojem slovenske davčne administracije.
11 Blog: Novosti in aktualnosti s področja DDPO
Dean Košar
13 Blog: Uporaba električnih vozil v družinskih podjetjih je (ne)obdavčena
Marja Podrižnik, mag. ekon. in posl. ved
Bomo pa vsekakor videli, kako se bo zadeva odvijala v praksi, ki je zaenkrat še ni. V tem trenutku bi lahko zaključili, da je za ugodnejšo davčno obravnavo pomembno, da gre pri družbeniku za pravico iz delovnega razmerja in ne za druge vrste dohodkov, ki izvirajo iz njegove lastniške funkcije. Torej je to pravico tudi pri družbenikih (npr. družinskih podjetij) treba opredeliti v pogodbi o zaposlitvi (ali pogodbi o poslovodenju) in ne kar »pustiti v zraku«
14 Davčno finančne novosti EU institucij
Dean Košar
16 Domača sodna praksa
Dean Košar
Pomembnost odločbe Vrhovnega sodišča X Ips 74/2020 je dvoplastna: (1) razlaga instituta »jamstva« za namene tanke kapitalizacije v veliki meri odpravlja pravno negotovost tega pojma, ki v davčnih predpisih ni opredeljen; (2) kritična presoja 140. člena ZDavP-2 potrjuje, da se davčne zavezance v davčnih inšpekcijskih nadzorih nesorazmerno omejuje pri izvrševanju pravic, tudi iz naslova podajanja izjav (davčni zavezanec je namreč prvič uradno obveščen o ugotovitvah šele z zapisnikom); v zvezi s tem so sporočila Vrhovnega sodišča jasna, zato se pričakuje od zakonodajalca, da ustrezno uredi zavezančeve pravice in institut zapisnika, še posebej, da spremeni tretji stavek drugega odstavka 140. členu ZDavP-2, ki zavezancu onemogoča predlaganje novih dejstev in dokazov, ki so nastali po izdaji zapisnika.
18 Sodna praksa Sodišča EU
dr. Janja Hojnik
Sodbo bo sedaj preučilo belgijsko ustavno sodišče in razsodilo v sporu pred njim. Obenem pa je sodba pomembna za številna mesta in regije v EU, ki poskušajo zaostriti pravila za kratkoročno oddajanje nepremičnin preko platforme Airbnb in drugih, ki lastnike spodbuja v kratkoročno oddajanje in dviguje cene nepremičnin
20 Ne prezrite: Objava Pravilnika o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v digitalni in zeleni prehod
mag. Dejan Petkovič, doc. dr. Darja Gregorčič Bernik
Vlaganja v digitalni in zeleni prehod imajo številne pozitivne makroekonomske, finančne, okoljske in s tem družbeno odgovorne učinke.
Zato lahko davčni zavezanci le pozdravimo novo davčno olajšavo, ki pomeni dodatne ekonomsko-politične napore k naprednejšim tehnologijam in čistejšemu okolju. Kot slabost ugotavljamo, da se olajšava izključuje z olajšavo za investiranje in z olajšavo za raziskave in razvoj. Lahko se nam namreč pripeti, da smo velik del vlaganj, kot jih opredeljuje nov pravilnik, že koristili v okviru olajšave za investiranje in olajšave za raziskave in razvoj. Pri tem so seveda izjema vlaganja v energetsko učinkovitost stavb, kjer doslej olajšave nikakor nismo mogli koristiti. Za večji učinek olajšave za vlaganja v digitalni in zeleni prehod, bi bilo potemtakem koristneje, da bi zakonodajalec določil morda nižji odstotek davčne olajšave, ki pa se ne bi izključeval z olajšavami za R&R vlaganja in investicije. Na ta način bi bili izdatno davčno nagrajeni investitorji v nove rešitve in čiste tehnologije. Pri trenutni ureditvi te vzpodbude žal ni zaznati. Je pa pohvalno to, da je predlagatelj zakona upošteval pripombe strokovne javnosti in Pravilnik glede na prvotni predlog še dodatno konkretiziral.
23 Ne prezrite: Delo upokojencev – višja urna postavka (Novela ZUTD-G)
Simona Štravs
Višjo urno postavko za delo upokojencev in uskladitev le-te z urno postavko za začasno in občasno delo dijakov in študentov je sicer za pozdraviti, a problem predstavljajo predvsem večkratne spremembe Zakona o urejanju trga dela. Davkoplačevalci posledično žal ne vemo, za kaj se zbrana sredstva dejansko tudi porabijo, čeprav je bil njihov prvotni namen zagotovitev zadostnega obsega sredstev za štipendije. Transparentnosti torej ni.
29 Novice ZDSS
Na ustavnem sodišču dosledno upoštevajo enakopravnost zavezancev in države. Ugled sodišča je kot voda v kozarcu. En odmevni medijski primer lahko strese to vodo v kozarcu, a ni tako slabo, kot se zdi. Se trudijo biti pravični. Imeti moramo stabilen davčni sistem, zakoni se ne smejo tako pogosto spreminjati. Tudi upravni organi morajo razlagati pravice tako, da so spoštovane. Podjetja, ki delujejo zrelo, se ukvarjajo s svojim poslom. Ko sodeluješ z večjimi podjetji, moraš delovati transparentno. Če se posvečaš raziskavam in razvoju, moraš biti zelo inovativen, da lahko to uveljavljaš kot olajšavo pri davku od dohodka pravnih oseb. Zato si podjetja želijo zagotovilo, da se predpisi ne bodo tako hitro spreminjali. Zakonodajalec lahko vpliva le na kvaliteto predpisa. Javni interes je široko področje glede tehtanja presoje. V Sloveniji potrebujemo, po vzoru sosednjih držav, ureditev poklica davčni svetovalec in računovodja. Davčni svetovalec ima javni pomen in posledično mora biti ta poklic reguliran. Delo posvetovalnih skupin na Ministrstvu za finance se je v preteklosti pri pripravi zakonodajnih predlogov izka zalo za zelo učinkovito
APRIL 2022
Članki in vsebina revije
3 Uvodnik
4 Problematika nove obdavčitve delniškega nagrajevanja
Matej Kovačič
Če smo z novo ureditvijo želeli narediti davčno okolje bolj stimulativno in prijazno za tak način nagrajevanja zaposlenih in seveda tudi za ustanavljanje in razvoj zagonskih podjetij, nam to ni v celoti uspelo. Poleg tega trenutno uzakonjena rešitev vzpostavlja neupravičeno neenakost v primeru zaposlenih pri podružnicah in v primeru dodeljenih delnic v posredno nadrejeni družbi. Z nekaj popravki zakonskega besedila, bi lahko te neenakosti odpravili, uporabnost določb enostavno razširili in s tem dejansko omogočili davčno ugodnejšo obravnavo
delniškega nagrajevanja v praksi.
6 DDPO posledice obračuna in odbitka DDV od električnih vozil
mag. Tanja Urbanija
Zaključimo torej lahko, da tudi obravnava električnih vozil z vidika DDPO še ni povsem jasna. Posledično pričakujemo, da bo Finančna uprava RS glede navedene dileme v izogib nepravilnemu izvajanju obravnavanih zakonodajnih določb v praksi izdala še ustrezno pojasnilo
7 Obveznost prehoda med posameznimi vrstami postopkov davčnega nadzora
Tatjana Svažič
Iz vsega navedenega bi lahko zaključili, da je širjenje področij davčnega nadzora znotraj postopkov, ki po ZDavP-2 niso predvideni za določen obseg nadzora, nepravilna in nezakonita praksa. Ob širitvi davčnega nadzora bi davčni organ moral uvesti strožjo obliko nadzora, saj ni zgolj v njegovi diskreciji odločitev, ali bo postopek nadaljeval v okviru začetega postopka ali pa bo uvedel kompleksnejšega. Besedo »lahko«, ki jo glede možnosti uvedbe strožjega postopka nadzora znotraj že uvedenih postopkov uporablja ZDavP-2, bi bilo treba razlagati
tako v smislu pooblastila davčnemu organu za uvedbo drugega postopka kot tudi dolžnosti uvesti tak postopek ob nastopu okoliščin za njegovo uvedbo.
9 Zamudne obresti med povezanimi osebami
Mihael Pojbič
Zgolj dejstvo, da ZDDPO-2 uporablja termin zamudne obresti, še ne pomeni, da je njihova davčna obravnava podrejena enakim pravilom kot davčna obravnava obresti iz posojil, temveč mora slediti izhodiščnemu namenu instituta (tj. sankcija za nepravilno izpolnitev), kot izvira iz obligacijskega prava.
10 Prostovoljno izpolnjevanje davčne obveznosti v Sloveniji kot poseben status
doc. dr. Tatjana Stanimirović
In kaj je pokazala praksa v zvezi s posebnim statusom od leta 2015? Trenutno je v status vključenih 11 zavezancev, ki so povečini status že podaljšali. Sistem v praksi deluje tako, da se zavezanec s FURS sestane enkrat letno na sestanku, na katerem se oceni sodelovanje. Zavezanci poročajo, da so po pridobitvi statusa dobili kontaktno osebo za stike, kar vidijo kot olajšan dostop do FURS glede na obdobje pred pridobitvijo statusa. Izkušnje zavezancev s statusom so sicer različne, vendar povečini ne poročajo o večjih težavah oz. neskladju med pričakovanji in realnostjo. V največ primerih jih moti dejstvo, da kljub »posebnemu« statusu niso opravičeni do »pomoči« FURS drugače kot ostali zavezanci, kar pomeni, da je FURS vezan na določbe o informiranju (13. člen ZDavP-2) ter o zavezujoči informaciji (14. člen ZDavP-2) ter dejstvo da so tudi oni lahko podvrženi naknadnim inšpekcijam.
12 Blog: Načelo dobre uprave in Listina EU o temeljnih pravicah (41. člen)
mag. Franc Derganc
Sklepno – ali si v prihodnje želimo pošten davčni sistemDa. Listino EU (41. člen) takoj, v vse davčne postopke. Sodišče je v primeru Algeria16 poudarilo, da je pravica do dobrega upravljanja ena od splošnih načel, ki so skupna vsem ustavnim tradicijam držav članic, in ki morajo biti zagotovljena v vsaki državi članici. Pri nas urejajo načela dobre države ZUP, ZDavP-2 in Uredba o upravnem poslovanju, ki pa nimajo zadostnih sankcij za organ, če se inštrukcijskih rokov, primeroma, ne drži. Ali gre pri nas praviloma za kršitev načela dobre države v vseh postopkih, ki so posledica davčnih inšpekcijskih postopkov? Kjer čakamo na pravico tudi do 10 let? Ali lahko govorimo o dobri upravi (41. člen Listine), če z zniževanjem davčnih prilivov lahko kršimo pravice državljanov, primeroma, do socialne države? Ali lahko sploh govorimo o demokratičnosti naše države, če o davkih ljudstvo sploh ne sme odločati?
Slovenski plačnik davkov si zasluži predvidljivo in davčno pošteno okolje. Kdaj ga bomo deležni?
16 Blog: Odlog po ZDoh-2 in (ne)potrebno administriranje
mag. Dejan Petkovič
Razmišljati je torej smiselno o priznanju zakonskega (avtomatičnega) davčnega odloga, saj trenutna ureditev spominja le na čakanje napak (pozabljivosti ali nepozornosti) zavezancev. Le v kolikor morda zavezanci ne želijo koristiti možnost odloga po 100. členu ZDoh-2 (čeprav ni realnega razloga za to, če seštevamo vidik darovalca in prejemnika), bi se o tem morali izreči s posebno vlogo in jo oddati na FURS. Še posebej je pri tem potrebno poudariti vidik darovanj kapitala, kjer so darovalci že dosegli »neobdavčljivo obdobje«. Tudi ti po trenutni ureditvi ne smejo pozabiti na odlog, saj s tem davčno pomagajo prejemniku darila. Dolgo je bilo pereče vprašanje, kako ravnati, ko gre za darovanje deležev v podjetju, kjer je poteklo že več kot 15 let (do leta 2022: 20 let) od vplačila kapitala pri darovalcu (t. i. neobdavčljiva odsvojitev kapitala). Po presoji Vrhovnega sodišča (glejte sodbo Vrhovnega sodišča VSRS Sodba X Ips 218/2017; datum seje senata: 16. 9. 2020) je bilo napačno dosedanje stališče, da uporaba instituta odloga ugotavljanja davčne obveznosti ni možna v
primeru neobdavčljive odsvojitve kapitala. ZDoh-2 namreč navedenega instituta ne omejuje zgolj na obdavčljive prenose kapitala niti ni vezan na določeno vrsto kapitala, na kar pravilno opozarja revident, niti do takšnega zaključka ni mogoče priti z uporabo ustaljenih metod razlage prava.
18 Blog: Kaj nam prinaša predlog zakona o obdavčitvi virtualnih valut
doc. dr. Darja Gregorčič Bernik
Glede na navedeno bi bilo še razmisliti, ali ni predlog zakona o obdavčitvi virtualnih valut nekoliko preuranjen, saj še sama definicija virtualnih valut ni točno opredeljena. Nadalje nam že kratka primerjalna analiza predlagatelja pokaže, da imajo druge države obdavčitev urejeno znotraj njihovih zakonov o dohodnini. Zakaj bi torej v Sloveniji glede tega potrebovali ločen zakon? Dodatni problem se pojavi pri dokazovanju zaslužkov in izgub s strani zavezancev, še posebej, če nehote zapadejo v kakšno goljufivo shemo in posledično izgub ne morejo dokazati. Nadalje se odpira vprašanje višine oprostitve obdavčitve za zaslužke, ki ni primerljiva s splošno olajšavo po zadnji noveli Zakona o dohodnini (ZDoh-2Z).4 Stopnja obdavčitve prav tako ni primerljiva stopnji, po kateri so obdavčeni kapitalski dobički po noveli ZDoh-2Z (t. j. 25%). Poleg tega zakon ne pokriva vseh vrst storitev, povezanih s storitvami virtualnih valut. Torej kar nekaj dela glede tega še čaka predlagatelja. Z vidika proračuna RSje vsekakor smiselno uvesti tudi obdavčitev tega področja, a ne za vsako ceno. Predvsem pa moramo zagotoviti zaščito davčnih zavezancev na tem področju, ker gre v ozadju za veliko goljufivih shem in ZPPDFT-2 v povezavi s tem še dopolniti, da bo možna tudi anonimna prijava s strani zavezancev, fizičnih oseb. Poleg tega bodo vsipristojni organi na področju zajezitve tovrstnih goljufij morali opraviti svojo nalogo in medsebojno izmenjevati informacije, kar se le da hitro.
21 Davčno finančne novosti EU institucij
Dean Košar
22 Domača sodna praksa
Simona Novak
Veliko črnila je bilo že prelitega o tem, da bi zakoni morali biti napisani preprosto in jasno, da bi jih lahko nedvoumno prebral in razumel vsak državljan. Prav poseben pomen razumljivosti nastopi tudi v primeru davčnih zakonov, katerih namen je zbiranje sredstev v proračun države. Tu gre pravzaprav za občutljivo vprašanje človekovih pravic na eni strani in moči državne blagajne na drugi, pravic preprostega človeka v primerjavi z močjo zakonodajalca, vsakokratne oblasti. Bralcu odločbe ustavnega sodišča je tako prepuščeno, da si ustvari svoje
mnenje o razumevanju določbe 11. točke tretjega odstavka 105. člen Zakona o dohodnini (ZDoh-2; Uradni list RS, št. 117/06 in nasl.)
25 Sodna praksa Sodišča EU
dr. Janja Hojnik
Presoja Sodišča v obravnavani zadevi kaže zavezanost Sodišča EU širokemu varstvu pravic potrošnikov in učinkovitemu varstvu direktive o nepoštenih pogodbenih pogojih, h katerim so zavezane države članice. Na sodbo v zadevi Lombard Lizing se bo Sodišče pričakovano sklicevalo tudi v zadevi, ki jo je nanjo naslovilo Višje sodišče v Mariboru – zadeva C-405/21, Nova KBM, kjer je sodbo pričakovati proti koncu tega leta ali v začetku prihodnjega.
28 Ne prezrite: Novosti pri delu finančne uprave – novela Zakona o finančni upravi (ZFU-A)
Simona Štravs in mag. Dejan Petkovič
Določbe o spremembah v delovanju finančne uprave bi s strokovnega vidika lahko ocenili kot »uporabne in tudi opravičljive, vendar preohlapne«, predvsem pa v nekaterih delih preuranjene, saj se Zakon o davčnem postopku predhodno ali vsaj vzporedno ni spremenil.
Predlagatelj ni sledil predlogom delovne skupine za davčni postopek, pa bi moral, ko je oblikovala predloge sprememb v delovanju finančne uprave in davčnega postopka, kar potrjuje že napovedana pobuda za oceno ustavnosti in zakonitosti določenih členov ZFU-A. Zbornica davčnih svetovalcev Slovenije je bila v postopku dajanja konstruktivnih pripomb in predlogov zelo aktivna, vendar ni bila uslišana. Mogoče pa še bo.
31 Ne prezrite: Pomembnejše novosti, objavljene v Uradnem listu RS za področje računovodstva, davkov in financ v gospodarstvu
33 Novice ZDSS
MAREC 2022
Članki in vsebina revije
3 Uvodnik: Davčno-finančna praksa je zopet z vami!
4 Odbitek DDV ob nakupu električnega vozila in obračun DDV od zasebne rabe
Katja Wostner in mag. Tanja Urbanija
Ko vse to preberete, se vam verjetno odbitek vstopnega DDV v povezavi z električnimi vozili ne zdi več tako mamljiv. Vse je seveda odvisno od tega, koliko je zasebne rabe, koliko ste »redoljubni« v smislu evidentiranja zasebnih voženj oziroma zmožnosti dokazovanja uporabe za namene opravljanja obdavčenih transakcij, kjer pa nam »polna boniteta« z dohodninskega vidika pri vidiku DDV prav nič ne pomaga. To se zgodi, ko medsebojno trčita dva različna davka
6 Zmeda pri vlaganju davčnih napovedi pri odsvojitvi lastniških deležev, ko je bil osnovni kapital povečan iz sredstev družbe
dr. Jernej Podlipnik
Vprašanje glede tega, ali povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe pomeni novo pridobitev kapitala ali ne, bi bilo smiselno čim prej razrešiti. Trenutno stanje ni dobro niti za zavezance niti za davčni organ, kajti povzroča postopke, ki jih v primeru jasnosti ne bi bilo. Pri tem Finančna uprava zavezancem seveda ne more očitati, da so vložili napačno davčno napoved in jih celo oglobiti za prekršek, saj njihove napovedi temeljijo na aktualni razlagi prava, s katero se sama ne strinja. Potrebno bi se bilo angažirati, da se situacija ne bo ponovila
februarja 2023.
8 Kriptosredstva z vidika računovodenja in obdavčevanja
Silva Koritnik Rakela
Odbor za MSRP se bo v prihodnjih mesecih odločil, na kateri način bo uredil to področje. Tako v EU kot tudi globalno so o tem potekale razprave in stroka je deljena med sprejemom samostojnega standarda in dopolnitvijo posameznih, že obstoječih standardov. Dokument, vreden pozornosti, je prav gotovo predlog Uredbe o trgih kriptoimetij in spremembi Direktive (EU) 2019/1937,3 v sklopu katere bodo določena enotna pravila za izdajatelje kriptoimetij in ponudnike storitev v zvezi s kriptoimetji. S sprejetjem predloga uredbe se bodo po celotni Evropski uniji tako poenoteno premostile razlike, ki danes povzročajo razdrobljenost trga.
10 Problematika uveljavljanja stranske udeležbe v postopkih davčnega inšpekcijskega nadzora pri pravni osebi
Tamara Kek
Odločba Ustavnega sodišča, št. Up-785/15-14 in Up-788/15-15, je žal le še ena izmed odločb, ki vsebujejo stališča z vidika varstva ustavno zagotovljenih človekovih pravic in temeljih svoboščin, ki niso doživela implementacije v upravni in sodni praksi upravnih organov in sodišč. Pri tem žal ne gre spregledati dejstva, da iz vse dosedanje upravne prakse davčnih organov ni znan niti en primer, pri katerem bi davčni organ, ki je odločal v naknadnem postopku obnove odmere dohodnine, ki je temeljila na ugotovitvah postopka DIN pri pravni osebni kot plačniku davka, drugače pravno kvalificiral prejemke fizičnih oseb, kot jih je inšpekcijski davčni organ. Položaja, pri katerem bi različna davčna organa v okviru dveh ločenih postopkov ugotovila drugačno pravno kvalifikacijo istih prejemkov (enkrat z vidika pravne osebe kot izplačevalca prejemkov in drugič z vidika fizične osebe kot prejemnika teh prejemkov), niti ni realno pričakovati oziroma dejansko niti ni mogoč. Podlaga obnovljenemu postopku dohodnine so prav ugotovitve postopka DIN. Kolikor bi davčni organ, ki odloča v postopku obnove odmere dohodnine dal prejemkov fizičnih oseb, ki jih je izplačala inšpicirana pravna oseba, drugačno pravno kvalifikacijo kot pred njim inšpekcijski davčni organ, bi to posledično lahko vplivalo tudi na presojo utemeljenosti naknadno naloženih obveznosti pravne osebe in bi bilo lahko podlaga za uporabo izrednih pravnih sredstev. Na dokončno odločitev glede udeležbe davčnih zavezancev za dohodnino v postopkih DIN pri pravni osebi, kot plačniku davka, bo očitno treba počakati do ponovne presojo Ustavnega sodišča o tem vprašanju.
12 Je v Sloveniji alternativno reševanje davčnih sporov »misija nemogoče«?
dr. Polonca Kovač
Zato predlagam, da se v spremembe ZDavP-2 vendar čimprej vključi sistemsko in za operativno izvedbo zakonodaje spodbudno ARDS,6 seveda premišljeno in sorazmerno, po vzoru primerljivih in delujočih tujih rešitev in po potrebi pilotsko. Odgovor na naslovno vprašanje o »misiji nemogoče« ne more biti nikalen, če naj Slovenija konkurira v evropskem in širšem prostoru. ARDS je pač v pravno-kulturno partnersko usmerjenih okoljih dokazano učinkovit pristop, ki daleč presega zgolj cilj zmanjšanja obsega sporov in trajanja postopkov, saj dolgoročno vodi v davčno skladnost, povezanost gospodarskega in davčnega sistema ter zaupanje ljudi v oblast
14 Tako lepo stvar, kot je obdarovanje, lahko naša davčna zakonodaja zelo zagreni.
Mirjam Trdan
Glede na opisano lahko zaključimo, da je takšen pristop in razumevanje ugodnosti na podlagi navedenih zakonodajnih določb, povsem neprimerno. Posledično bi moral zakonodajalec opisane določbe ponovno proučiti in prevetriti. Poleg tega bi bilo potrebno zmanjšati administriranje, saj gre veliko časa za pripravo seznamov v povezavi s popisom daril po obdarjencih oziroma za pripravo stroškovnikov, koliko stroškov odpade na posameznega obdarjenca. Dodatno je pri obravnavi ugodnosti v praksi zaslediti veliko nelogičnosti in lahko bi zaključili, da vse to spominja na komedijo zmešnjav.
16 Blog: Ustavno-pravna odprta vprašanja Zakona o dohodnini,s poudarkom na spremembi ZDoh-2Z
mag. Franc Derganc
Zadnja novela Zakona o dohodnini (ZDoh-2Z) zopet odpira določena ustavno-pravna vprašanja, kot so: vprašanje veljave določenih določb zakona z učinkom za nazaj, vprašanje enakosti pred zakonom in predvidljivostjo v povezavi z dobrim upravljanjem države, vprašanje t. i. javne koristi in še mnoga druga. Vsekakor v Sloveniji nujno potrebujemo nekatere spremembe za izgraditev bolj poštenega davčnega sistema, npr. z uvedbo varuha za pravice plačnikov davkov. Prav tako potrebujemo prevetritev postopka nastajanja davčnih zakonov. Posledično lahko le upamo, da bo bodoči Državni zbor tozadevno pokazal več zrelosti in državotvornosti. Bonbončke najranljivejšim (ki jih še vedno obdavčujemo), pa je že pojedla inflacija. Davki, četudi »nepošteni«, ostajajo. In proračunska luknja tudi.
19 Blog: Spremenjena davčna obravnava nekaterih rezervacij od začetka 2022 in dodatno računovodsko administriranje
doc. dr. Darja Gregorčič Bernik
Glede na opisano lahko zaključimo, da navedena sprememba davčne obravnave nekaterih obravnavanih rezervacij zavezancem prinaša dodatno administriranje, saj bodo zavezanci po različnih analitičnih kontih morali spremljati porabo rezervacij (po FIFO metodi) glede na njihovo predhodno oblikovanje, ki pa je bilo v preteklih letih podvrženo različni davčni obravnavi. Vseeno pa podjetja spremenjeno davčno obravnavo rezervacij za pokojnine, odpravnine in jubilejne nagrade sprejemajo odprtih rok. Dodamo naj le še to, da bi v izogib morebitnim nejasnostim glede prehoda na novo spremenjeno davčno obravnavo rezervacij pri podjetjih, ki imajo poslovno leto različno od koledarskega, bilo dobro, da bi Finančna uprava RS (FURS) v povezavi s prehodno in končno določbo podala še dodatno pojasnilo.
21 Davčno finančne novosti EU institucij
Dean Košar
23 Domača sodna praksa
Simona Novak
Obravnavana odločba Ustavnega sodišča RS je pomembna za nadaljnji potek postopkov in popravo storjenih krivic osebam, ki so najele posojila v švicarskih frankih pri poslovnih bankah. Ustavnopravno torej ni mogoče nujno vnaprej zaključiti, da je izpolnjena pojasnilna dolžnost kot del izravnave večplastne asimetrije edina upoštevna pozitivna razsežnost splošne svobode ravnanja, še posebej v primeru nedopustnega pojmovanja pogodbene svobode, ki potrošnika, ne glede na osebne okoliščine ter naravo posla pri izrazito tvegani ključni življenjski odločitvi, povsem prepusti prostemu trgu.
25 Sodna praksa Sodišča EU
dr. Janja Hojnik
27 Ne prezrite: Katere spremembe prinaša novela Zakona o dohodnini (ZDoh-2Z)?
Simona Štravs in mag. Franc Derganc
Spremembe bodo dobrodošle za določene kategorije davčnih zavezancev. Na možne negativne vplive na javne finance pa je opozoril že Fiskalni svet RS. Zakon velja od 1. 1. 2022, med prehodnimi določbami pa niso rešena stanja, kaj je s preveč plačanimi akontacijami dohodnine od dohodkov iz kapitala, ki so obdavčena cedularno, kako bo s popravki, vlaganjem zahtevkov za vračilo. Prav tako ni jasno določeno, da se bodo predhodno, že vplačane akontacije dohodkov, obdavčenih po načinu sintetične obdavčitve, poračunale na letni ravni, kar je nekako razumljivo in najbolj enostavno. V prehodnih določbah bi veljalo opredeliti že vnaprej določena stanja, ki žal niso opredeljena in posledično se bomo pri operativni izvedbi zagotovo srečali s težavami, ki jih bomo morali reševati na podlagi lastne presoje.
30 Ne prezrite: Pripombe in predlogi Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije (ZDSS) k Predlogu Pravilnika o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v digitalni in zeleni prehod
mag. Suzana Tokić in doc. dr. Darja Gregorčič Bernik
Ker določila novega predloga Pravilnika niso dovolj konkretizirina, je ZDSS, kot strokovna institucija, predlagal
Ministrstvu za finance dopolnitev oziroma spremembo 4. člena Pravilnika na način, da ministrstvo, pristojno za
tehnologijo ali služba vlade, pristojna za digitalno preobrazbo, do uveljavitve Pravilnika izdata pojasnila k temu,
kaj je zajeto pod vlaganja, ki zadevajo digitalni prehod. Podobno ministrstvo za okolje ali infrastrukturo in/ali
ministrstvo za kmetijstvo do uveljavitve Pravilnika izdajo pojasnila, kaj je zajeto v vlaganja v zeleni prehod.
32 Ne prezrite: Pomembnejše novosti, objavljene v Uradnem listu RS za področje računovodstva, davkov in financ v gospodarstvu
38 Novice ZDSS
