Derganc ggftax Staff asked 3 years ago
Ustavno sodišče Republike Slovenije je na 4. seji dne 3. 2. 2022 potrdilo (dnevni red), da bo obravnavalo pobudo plačnika davkov o ustavnosti ureditve 1. in 5. odstavka 20. člena ZdavP-2.
Glej:
2. Maximilian Indihar, Ljutomer – Pobuda za oceno ustavnosti petega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 20. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 111/13, 90/14, 91/15, 63/16 in 69/17) (U-I-106/19)
Maximilian Indihar, Ljutomer – Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. X Ips 330/2016 z dne 14. 12. 2016 in zoper sodbo Upravnega sodišča št. II U 44/2015 z dne 18. 8. 2016 in pobuda za oceno ustavnosti petega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 20. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 111/13, 90/14, 91/15, 63/16 in 69/17) (Davki, izbris imena iz seznama davčnih dolžnikov ) (Up-190/17)
Kaj določa 1. odstavek 20. člena ZDavP-2?
Poenostavljeno povedano navedeni člen določa, da ima država pravico objaviti na javnem seznamu osebe, ki niso predložile davčnih obračunov oz. niso plačale davčne obveznosti v rokih, kot jih določa zakon. Slovenska ureditev določa, da mora plačnik davkov plačati obveznost na podagi samoobdavčitve oz. na podlagi izdane odločbe v roku 30 dni in sicer ne glede na to, ali meni, da je ugotovitev FURS zakonita oz. ne glede na to, ali vloži redna pravna sredstva zoper ugotovitveno odločbo FURS.
Kaj določa 5. odstavek 20. člena ZDAvP-2
Navedeni odstavek 20. člena ZDavP-2 določa, da se poleg dolžnika iz 1. odstavka, javno objavijo tudi podatki o t.i. dejanskih lastnikih (več kot 25% imetništva v deležu družbe, kar je razvidno iz evidenc AJPES)
Kje je problem?
Iz predlaganega dnevnega reda Ustavnega sodišča ni mogoče razbrati “jedro spora”. Sklepamo lahko, da je stranka vložila pobudo na Ustavno sodišče iz razlogov, ki so povezani z dejstvom, da FURS objavi, poleg podatkov o dolžniku, tudi t.i. lasntikih, torej osebah, ki objektivno odgovarjajo za posle domnevnega dolžnika do države. Sklepam, da pobudnik zahteva presojo ureditve, ki nesorazmerno posega v zasebnost posameznika.
ZDSS je v pobudi za spremembo ZDavP-2 in ZFU navedla (predlog v povezavi z Nadgradnjo davčnega sistema v smeri poštenega davčnega sistema), da objava dolžnikov, kot izvaja iz 20. člena ZDAvP-2 ni ustrezna. Pravilneje, ZDSS meni, da v pogojih ko iz prakse FURS izhaja, da slednja izdaja tudi nezakonite odločitve (preko 100 mio EUR samo iz naslova nadzorov lastnih deležev in t.i. obdavčitve nepojasnjenega premoženja) in še posebej zato, ker slovenska ureditev omogoča izterjavo dolga tudi za zadeve, ki še niso pravnomočne, ni sprejemljiva.
Nadalje je ZDSS (soavtor besedila je tudi avtor tega sestavka) poudarila, da je ureditev, upoštevaje dejstva iz prejšnjega odstavka) v nasprotju s temelji t.i. poštenega davčnega sistema, po katerem bi morala davčna administracija izvajati zgolj tiste ukrepe, ki ne posegajo v t.i. sfero zasebnosti NESORAZMERNO (zato tudi načela davčne tajnosti in druge varovalke….).
SKLEP:
Upam, da bo Ustavno sodišče RS, ko bo obravnavalo zgornje vprašanje (in tehtalo med javno koristjo in pravico podameznika, do zasebnosti ipd.), jasno postavilo davčni administraciji meje posega v zasebnost posameznika (posledično tudi zakonodajalcu).
In kje so te meje? V urejenih demokracijah (Nemčija itd.) davčna administracija ne posega v zasebnost posameznika nesorazmerno. V urejenih demokracijah davčna administracija pridobiva podatke pri tretjih osebah izključno v primeru, če “preiskovanec” ne želi sodelovati v davčnem postopku. V urejenih demokracijah izvajajo ukrepe, ki imajo rep in glavo oz. ukrepe, ki dejansko omogočajo t.i. ustavno-pravno pravilno pobiranje javnih dajatev.
Slovenska uredite, kjer FURS zbira podatke o posameznikih, brez da bi bil posameznik seznanjen o aktivnostih (zbiranje podatkov vseh prilivov na TRR-je posameznikov – avtomatično….), kjer FURS objavlja “neresnične” osebne podatke (dolžnik, ki se pritoži zoper FURS in zadeva še ni pravnomočna, seveda še ni “resnično” dolžnik) o domnevnih dolžnikih, seveda ni ureditev, kot jo predpostavlja Listina EU o temeljnih pravicah. Sodišče EU je o tem že odločilo (bančni podatki so osebni podatki, pridobivanje osebnih podatkov pa predstavlja poseg v zasebnost….). Večkrat.
Verjamem, da bo tudi Ustavno sodišče sledilo duhu Ustave, ki tudi pri nas, prepoveduje nesorazmerno poseganje v zasebnost – tudi ali predvsem s strani davčne administracije. Pri nas ureditev ni ustrezna. Očitno tudi ni zavedanja, kako bi področje morali urediti. Seveda pa upanje umre zadnje. Veselim se branja odločitve US….