PROGRAMI POLITIČNIH STRANK za volitve 2022, na temo DAVKI

PROGRAMI POLITIČNIH STRANK za volitve 2022, na temo DAVKI

K pisanju tega članka me je spodbudilo razmišljanje dr. Ihana, ki je v dnevnem časopisu z dne 7.4.2022 razmišljal o zdravstvenem sistemu, kot ga bomo deležni, če bi sklepali po predlogih iz programov naših političnih strank za volitve 2022.
Če se vrnemo na davke oz. davčni sistem.
Naj mi na začetku oprostijo politične stranke, ki jih spodaj ne navajam. Zaradi časovne stiske, sem analiziral zgolj politične stranke, ki bodo, po predvidevanjih (tako levih, kot desnih »glavnih medijev«) anket, dejansko krojile, našo davčno usodo.
Moja analiza tako zajema zgolj programe SDS, NSI, SD, Levice ter Gibanja svobode.
Ko in če analiziramo zapisane usmeritve oz. programe političnih strank, ki bodo najverjetneje krojile našo davčno stvarnost, lahko ugotovimo, da politične stranke niso imele enakega pristopa pri pisanju svojih programov. Ugotovimo lahko tudi, da stranke nimajo enake analize dejanskega stanja (kar je nedopustno, saj je jasno, da živimo vsi v ISTI davčni stvarnosti).
Predvsem pa programi strank, ponovno, navajajo zgolj želje (zelo malo je konkretnih ukrepov, kar je razvidno iz priloge tega članka), brez jasnih ukrepov, kako naj bi želje, tudi uresničili.
Izhajajoč iz navedenih dejstev, lahko posledično ugotovimo, da so programi strank popolnoma neprimerljivi, zato bom izvedel analizo na način, da bom poskušal iskati vsebinske razlike glede na ustroj našega davčnega sistema. Ki ga tvorijo materialni in postopkovni (ter organizacijski) predpisi.
Če predpostavljamo, da so davki sorazmerni del lastnine posameznik, ki ga slehernik odstopa državi s ciljem financiranja skupnih zadev, potem je potrebno pogledati, katere spremembe stranke pripravljajo na t.i. materialno-pravnem postopku. V Republiki Sloveniji pobiramo štiri vrste javnih dajatev. Socialne prispevke, davke državnega proračuna, davke lokalne samouprave in t.i. javno-gospodarske javne dajatve (elektrika, voda ipd.).
Ker pa je pomembno, da so davki pošteni (tako Ustava) oz. da se poberejo pošteno, pa je potrebno pogledati tudi, kako mislijo davke pobirati naše stranke.
V tem delu se bom skoncentriral na t.i. postopek in organizacijo v zvezi s pobiranjem davkov. Osebno ocenjujem, da so na navedenem področju  potrebne korenite spremembe, saj vemo, da nimamo urejenega niti področja računovodenja in davčnega svetovanja, da nimamo standardov po katerih bi izmerili zakonitost delovanja FURS (glede na urejene demokracije) itd.
Analiza bo usmerjena v bodočnost, zato bom poskušal sumirati programe NSI in SDS ter na drugi strani SD, LEVICE in GIBANJA SVOBODE. Cilj analize je predvideti našo prihodnost, izhajajoč iz zavez, ki jih »obljubljajo« naše politične stranke oz. dva politična pola.

MATERIALNO PRAVNI PREDPISI NA PODROČJU DAVKOV
Na področju t.i. levega bloka so programi strank, v povezavi z materialnimi davčnimi predpisi (dohodnina, DDPO, prispevki…) »usklajeni« v smeri, da naj bi prišlo do sprememb na področju obdavčitve dohodkov podjetij, v smeri progresivnosti. Prav tako je mogoče ugotoviti, da bo prišlo do spremembe pri obdavčitvi premoženja v smeri višjih obdavčitve premoženja.
Splošna slika desnega bloka pokaže, da želijo nadaljevati znižanje obdavčitve za vse (ne samo za najranljivejše), na področju obdavčitve premoženja, pa ne povedo, kako ali sploh želijo obdavčiti tudi premoženje. NSI celo zapiše, da naj bi bilo nesorazmerno obdavčitev, celo v nasprotju s krščanskodemokratskim načelom subsidiarnosti. Kaj bi na navedeno zapisal Tomaž Akvinski ali pa trenutni Papež Frančišek, lahko samo ugibamo.

OBDAVČITEV DOHODKOV
Na področju dohodnine lahko ugotovimo, da ima levi blok zapisane zaveze, da bodo dohodnino oprostili mlajšim ljudem (oprostitev ali kredit) in da se ne zavzemajo za splošno znižanje dohodnine, tudi za tiste, ki znižanja dejansko ne potrebujejo (npr. visoko plačani javni uslužbenci v zdravstvu, državnih podjetjih itd.). Iz programov izhaja, da bodo preverili ustreznost cedularne obavčitve (z vidika enakosti pred zakonom). Področje obdavčitve pravnih oseb naj bi šlo v smeri progresivne obdavčitve. Za mala in nova podjetja se pripravljajo ugodnosti.
Desni blog obljublja, da bodo še naprej zniževali davčno breme, ne povedo pa, kako mislijo spoštovati t.i. zlato fiskalno pravilo, zapisano v Ustavi Republike Slovenije. Osebno sem mnenja, da bi morale vse stranke, ki obljubljajo znižanja istočasno povedati tudi, katere izdatke države mislijo znižati, saj gre sicer za delitev obljub, brez pokritja.
Nadalje, desni blog zagotavlja (podobno, kot levi), da bodo oprostili davke za mlade družine. Davčne počitnice bodo uvedli za nova podjetja, omogočili bodo pavšalno obdavčitev za mala podjetja.

OBDAVČITEV PREMOŽENJA

Po predlogu SD naj bi del t.i. premoženjskih davkov, ki trenutno »pripadajo« lokalni samoupravi, usmerili (preko višjih stopenj obdavitve) tudi v financiranju t.i. stanovanjske politiku. Programi strank ne povedo dovolj jasno, kako bodo zagotovili t.i. finančno neodvisnost lokalne samouprave (kar SD sicer medlo zapiše), saj je jasno, da analiza dejanskega stanja pokaže, da lokalna samouprava sploh še nima urejenih temeljev za pobiranje svojih izvirnih davkov (ni registrov lokalnih davkov itd.).
Povedano drugače, se davki, ki bi jih morali pobirati v lokalni samoupravi, pobirajo v nasprotju z temeljnim načelom enakosti pred zakonom. Nimamo niti ureditve, po kateri bi lahko sploh ugotovili, ali občine poberejo vse davke, tako kot to določa zakonodaja.
Desni blok se ne izjasni, kateri bodo ukrepi za obdavčitev premoženja.

JAVNE DAJATVE v zvezi z javnimi gospodarskimi službami

Politične stranke nimajo mnenje ali so dajatve na položnice za elektriko in vodo, ustrezne. Ne povedo niti, kako naj osebe z minimalnimi dohodki uveljavijo znižanje navedenih dajatev – s ciljem, da do t.i. energetske revščine, sploh ne bi prihajalo.

SOCIALNI PRISPEVKI

Levi blok bo usmeril svojo energijo k krepitvi dodatnih virov za financiranje pokojnin. Levica vztraja pri povišanju prispevkov. Rešitvi navedenih blokov, niso usklajene. Gibanje svoboda predvideva dodatna sredstva za financiranje zdravstva, sklepam pa, da bodo sredstva prišla iz proračuna.

Desni blok se zavzema za ne-spremembo sistema, saj nimajo predvidenih ukrepov za vzdržno financiranje (očitno predvidevajo pokrivanje izpada iz proračuna), čeprav na drugi strani želijo povišati pokojnine najranljivejšim. Desni blok vidi rešitev v dodatnem financiranju zdravja v t.i. dodatnem zasebnem zavarovanju.

POSTOPEK IN ORGANIZACIJA FURS

Desni blok ne piše veliko o ukrepih, po volitvah v zvezi s postopkom in organizacijo FURS. Verjetno zato, ker lahko potencialni volilec vidi razmišljanja v spremembah pravnih pravil, ki so že bila sprejeta v Državnem zboru v letu 2020 in 2021 oz. 2022.
Kako torej razmišlja desnica, v povezavi z organizacijo in davčnim postopkom?
Izhajajoč iz sprememb Zakona o finančni upravi (3 2022) lahko sklepam, da si desnica predstavlja ustavno-pravno pravilno pobiranje davkov na način, da lahko vodi FURS oseba s konfliktom interesov, da direktor FURS samostojno izbira direktorje davčnih uradov in da lahko vodstvo FURS posega v konkretne davčne inšpekcije, brez jasnih pravil in meril, kdaj naj bi to lahko zakonito izvedel.
Levi blok ima, predvsem GIBANJE SVOBODA, jasno začrtane ukrepe, ki bodo zagotovili, da se tako postopkovna, kot organizacijska davčna zakonodaja uskladi s t.i. sodobnimi demokracijami. Predlagajo uvedbo VARUHA ZA PRAVICE PLAČNIKOV DAVKOV in zapisano je tudi, da se bodo zavezali k znižanju javnega dolga. Posledično to pomeni, da bodo morali biti davki zmerni in na drugi strani, da bo potrebno z davki (na strani porabe) ravnati transparentno in nekoruptivno (izdatki).

SKLEP:

V prilogi zgornjih besed, sem zbral besedila političnih strank, kot izhaja iz njihovih programov. Ali je zgornja analiza »neodvisna« in strokovna, naj presodijo bralci.
Na splošno pa lahko ocenimo, da imajo vse stranke, po svoje prav.  Tako tedaj, ko se zavzemajo za »manj davkov«, kot tudi takrat, ko povedo, da morajo bogatejši prispevati več (tako tudi Piketty, ki je edini dokazal, da je rast BDP-ja odvisna izključno od rasti – prebivalstva posamezne države).
Brez dvoma velja, da davke ne plačuje nihče – z velikim veseljem (davčni altruizem se začne šele, ko plačevanje ni povezano s skrbjo za osnovne dobrine). Na drugi strani pa je jasno, da davki financirajo- praktično vse, predvsem pa pomagajo najranljivejšim.

Kje pa so zelo velike razlike, ki jih davčni svetovalci, ne smemo spregledati?

Politična stranka, ki ne razume, da je bistvo pri davčnem sistemu POSTOPEK IN ORGANIZACIJA- in ne MATERIALNI DEL PREDPISA (stopnje davkov v vseh štirih skupinah dajatev), žal, ne razume bistva državotvornosti. V smislu, da mora politični nosilec oblasti, spoštovati Ustavo RS. Po domače. Krepiti mora “poštenost” poštenega davčnega sistema! Kjer vsak prispeva po svojih močeh, javni izdatki pa se trošijo – z ničelno toleranco do korucije in morajo uspešno (ne pa “učinkovito”) financirati skupne zadeve.

Ker davki bodo večno in vedno. Vsako leto jih bo moralo biti več – ne manj (oskrba starejših, problematika stanovanj, zdravstvo, vojna…..). Zato so spremembe na materialno-pravnem področju – lahko zgolj kozmetične. V vsakem primeru pa lahko pričakujemo rast izdatkov za financiranje javnih zadev.
Bistveno torej bi moralo biti, da so davki pobrani ustavno-pravno pravilno. Po domače. Enakost pred zakonom se mora realizirati v slehernem postopku in predvsem v sleherni spremembi davčne zakonodaje. Še bolj po domače. Naš davčni sistem mora biti POŠTEN, ali pa ga ne bo (na dolgi rok). Saj bomo zaradi revščine, prisiljeni v spremembe, kar zahtevajo že ljudstva, kjer je draginja povzročila proteste (Peru, Šri lanka itd.).

Še nekaj o demokratičnosti davkov.

Prebivalci EU se še ne zavedamo, da o naši usodi odločajo v Svetu EU – ne v lokalnih parlamentih. Včeraj sem poslušal razpravo EU parlamentarcev, ki so bili zgolj seznanjeni, kaj je Svet EU odločil na področju t.i. petih paketov sankcij zoper Rusijo in Belorusijo.
Davčni svetovalci moramo spremljati ukrepe, saj slednji vplivajo na poslovanje naših strank.
Uredba EU, ki jo sprejme Svet EU, se namreč izvaja neposredno. Test suspenza demokracije že izveden (EU oblast nas testira, ali bomo tiho sprejeli vse, kar se netransparentno odloča v imenu nas). Svet EU je že prevzel upravljanje naših (prebivalci EU) usod. Gre za t.i. enotnost EU, o kateri ne bi smeli dvomiti.
Jutri lahko pričakujemo nove EU davke, ki bodo financirali »ideje« naših predstavnikov v Svetu EU. Sklad za financiranje posledic Covida je namreč že ustvarjen na podlagi bodočih »EU davkov«. Ki jih še ni.

Jaz sem se že odločil, za koga bom volil, v Sloveniji. Vem pa, da davčni sistem, v trenutni predvojni situaciji v Evropi, ni najpomembnejša tema.

Toda z davki bo potrebno financirati (dodatno in tudi) vse, kar so trenutni psi vojne, zakuhali.

Davčni svetovalci smo samo ljudje. Vsak naj voli – po svoji vesti. Zgornja analiza nima namena vplivati na odločitve posameznice/ka., v smislu besed iz zadnje knjige patra Gržana.

Mag. Franc Derganc

 

IZ PROGRAMOV STRANK:

SDS
Hitra analiza programa SDS pokaže, da je glavni slogan na področju davkov »Manj za davke, več za vas«
Katere točke SDS podpira – vidni del programa, objavljen na spletni strani SDS?

1. Družinsko dohodnino.
2. Za nova podjetja t.i. davčne počitnice za prva tri leta (-100%, -75% in -50%)
3. Za stanovanjski problem mladih – znižanje glavnice kredita -20% ob rojstvu vsakega otroka
4. Obdavčitev kmetov – samo 40% od t.i. katasterskega dohodka
5. Ukinitev davčnih blagajn

Na spletni strani SDS je zapisano:
Gospodarski razvoj, javne finance, urejanje prostora, varstvo okolja, tehnologija

• Še naprej bomo davčno in administrativno razbremenjevali gospodarstvo, odpravili bomo nepotrebne predpise, poenostavili bomo postopke javnega naročanja;
• Pospešeno bomo uresničevali projekte iz paketov Strateških svetov za Digitalno preobrazbo in Debirokratizacijo;
• Varstvo okolja bo temeljna vrednota, zahteve sonaravnega razvoja bodo upoštevane ob sprejemanju vseh strateških razvojnih odločitev;
• Novim podjetjem bomo omogočili davčne počitnice, uvedli bomo davčne olajšave za re-investiran dobiček, razširili bomo možnosti pavšalne obdavčitve za mala podjetja;
• Uvedli bomo socialno kapico in dodatno razbremenili plače;
• Zmanjšali bomo števila dovoljenj in soglasij za gradnjo, umeščanje objektov v prostor, začetek poslovanja in okoljevarstvenih dovoljenj;
• V vseh srednjih, višjih in visokih šolah bomo uvedli programe za pridobivanje osnovnega znanja iz področja podjetništva.
• Les vidimo kot veliko priložnost za slovenski gospodarski razvoj.
• Pospešili bomo dostopnost in razvoj letalskega sektorja. Zagotovili bomo nove dodatne letalske povezave s prednostnimi lokacijami;
• Izboljšali bomo kakovost storitev na področju funkcionalne kakovosti, torej tiste, ki jo zazna turist;
• Slovenijo bomo po razvitosti, blaginji oziroma kakovosti življenja za njene prebivalce dvigali proti prvi peterici držav OECD;
• Inovativnost bomo promovirali in vzpodbujali od vrtca naprej.

NSI
V NSI, se bodo prizadevali za (ključni poudarki):

1. Preveliko davčno breme je v nasprotju s krščanskodemokratskim načelom subsidiarnosti, po katerem naj se vsi družbeni procesi, pri katerih je to mogoče, opravijo na najosnovnejši družbeni ravni. Država naj v te procese vstopi le takrat, ko se na nižji ravni ne bi mogli več optimalno izvajati
2. Prekomerne davčne obremenitve ter financiranje preobsežnih in neutemeljenih državnih transferjev uničujejo produktivnost ter zmanjšujejo motivacijo za razvoj sposobnosti posameznika
3. Zagovarjamo pošteno obdavčenje. Obdavčenje mora slediti osnovam socialno tržnega gospodarstva
4. Davčno utajo vidimo kot nedopustno ravnanje, ki škoduje celotni skupnosti. Proračunski izpad zaradi utaje davkov je treba zapolniti, kar lahko dosežemo zgolj z doslednim pregonom davčnih utaj.
5. Živimo v času hitrega tehnološkega razvoja, ki ga poganjajo visoko kvalificirani posamezniki ter podjetja. Če bo Slovenija s svojo davčno politiko te ljudi podila k uresničevanju njihovih sposobnosti in idej v tuje države, ne bomo nikoli med najuspešnejšimi državami ter bomo celo nazadovali, saj nas bodo drugi kmalu prehiteli.
6. Sposobni posamezniki so največ, kar Slovenija ima. Krščanski demokrati želimo tudi za te posameznike ustvariti bolj prijazno okolje za razvoj njihovih idej ter njihovo poslovno delovanje. Za to pa potrebujemo ugoden davčni okvir, kar poleg splošnega nižanja davčnih obremenitev vključuje tudi zmanjšanje strmosti progresivne obdavčitve ter omejitev strme rasti obsega plačevanja socialnih prispevkov. Država, ki z davčnim sistemom zatira najbolj produktivne in ustvarjalne posameznike, s tem zatira tudi svoj lasten razvoj ter svojo lastno prihodnost.

LEVICA
Stranka LEVICA, v sovjem programu zapiše:

1. Davki so osnova družbene pravičnosti, ki temelji na načelu: vsak naj prispeva po svojih zmožnostih in vsak naj dobi po svojih potrebah. Bogati naj prispevajo največ, revni pa najmanj.
2. Slovenija z davki na premoženje zbere pičlih 0,6 % BDP, povprečje Evropske unije pa znaša 2,2 %. V povprečju države Evropske unije iz naslova vseh davkov na kapital zberejo 8,4 % BDP, Slovenija le 5 %. Ker najbogatejši ne prispevajo skladno s svojimi zmožnostmi, so manj premožni preveč obremenjeni z davki, hkrati pa zmanjkuje sredstev za pomembne javne storitve, kot je zdravstvo – v Sloveniji kar 130.000 ljudi, ki redno plačujejo prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje, nima osebnega zdravnika oziroma zdravnice.

UKREPI

• Uvedli bomo pravičen davek na nepremičnine, s katerim bomo obdavčili lastnike več in dražjih nepremičnin, večina pa ne bo plačevala več kot zdaj.
• Uvedli bomo davek na prazna stanovanja.
• Pripravili bomo davek na celotno neto premoženje najpremožnejših, s katerim bomo progresivno obdavčili celotno neto premoženje milijonarjev in milijonark, vključno z nepremičninami, delnicami in vrednostnimi papirji.
• Prenovili bomo davke na dediščine in darila. Uvedli bomo progresivno obdavčitev premoženja večje vrednosti v prvem dednem redu, s katero bomo izdatneje obdavčili premožne dediče in dedinje ter obdarjence in obdarjenke, večina pa ne bo plačevala več kot zdaj.
• Izenačili bomo prispevne stopnje za pokojnine. Prispevne stopnje za delodajalce bomo dvignili na raven prispevnih stopenj za delavce in delavke (15,5 %).
• Izenačili bomo prispevne stopnje za primer brezposelnosti. Prispevne stopnje za delodajalce bomo dvignili na raven prispevnih stopenj za delavce in delavke (0,14 %).
• Davki na dobiček in kapital:
• Dvignili bomo splošno stopnjo davka na dobiček z 19 % na 25 %.
• Dvignili bomo minimalno stopnjo davka na dobiček s 7 % na 10 %.
• Uvedli bomo 15-% minimalno stopnjo davka na dobiček multinacionalk, ki poslujejo v Sloveniji.
• Dohodke iz kapitala in oddajanja premoženja v najem bomo vključili v letno osnovo za odmero dohodnine in jih obdavčili po enakih stopnjah kot dohodke iz dela.
• Uvedli bomo prispevke za zdravstvo in pokojnine na dohodke iz kapitala in oddajanja premoženja v najem.
• Zajezili bomo odtekanje denarja v davčne oaze s pripravo ukrepov za dodatne obdavčitve transakcij z davčnimi oazami.
• Uvedli bomo ukrepe proti izogibanju davkom. V davčno zakonodajo bomo vključili prepoved vseh transakcij, ki nimajo nobenega ekonomskega učinka razen znižanja davčne obveznosti.
• Uvedli bomo davek na bilančno vsoto bank in progresivno obdavčili sredstva bank z nižjim deležem kreditov podjetjem in gospodinjstvom.

SD
V stranki SD, želijo naslednje spremembe:
Zagovarjamo evropsko primerljiv obseg in strukturo davkov. V Sloveniji zaostajamo za povprečjem EU27 (41 % BDP) kar za 4 odstotne točke BDP ali 2 milijardi evrov. Od tega zaostajamo za eno odstotno točko (500 milijonov evrov) pri davku od dobička in 3 odstotne točke (1,5 milijarde evrov) pri premoženjskih davkih, saj teh v Sloveniji praktično nimamo. Ker imamo v strukturi virov z davki in prispevki preobremenjeno delo redno zaposlenih ob prevelikem številu davčno različnih oblik zaposlitev, je potreben nov družbeni dogovor.
Treba je tudi nadaljevati z zmanjševanjem administrativnih in davčnih ovir za davčne zavezance in Finančno upravo (FURS). S tem se zmanjšujejo stroški izpolnjevanja davčnih obveznosti v podjetjih in posledično dviguje konkurenčnost gospodarstva. Poleg tega zmanjšanje administrativnih in davčnih ovir prispeva k znižanju stroškov davčnih postopkov in večji učinkovitosti dela FURS, k zmanjšanju obsega sive ekonomije in drugih oblik izogibanja plačilu javnih dajatev, s tem pa k stabilnosti javnofinančnih prihodkov.
Ukrepi:
■ Postopna uskladitev učinkovite obdavčitve podjetij na raven EU skladno z napori G7, G20 in OECD, vključno s pregledom obstoječih davčnih olajšav in uvedbo aktivnih olajšav za trajnostno in digitalno preobrazbo podjetij.
■ Analiza ravni in stopenj davkov od proizvodnje (DDV in trošarine), da se oceni izvedljivost prehoda na evropsko primerljivo raven.
■ Doseči družbeni konsenz za ohranitev solidarnostnega modela vseh socialnih zavarovanj in univerzalnega dostopa do teh storitev ter analiza obstoječih izjem po načelu “vsako delo šteje” in “vsak naj k financiranju družbenih storitev prispeva sorazmerno”.
■ Pregled obstoječega sistema dohodnine in prispevkov v socialne blagajne s ciljem poenotenja zajema in progresivnega prispevanja vseh davčnih zavezancev k financiranju države in lokalne samouprave, upoštevaje višino razpoložljivih dohodkov ne glede na formalni status zaposlitve.
■ Preoblikovanje dohodninskih razredov z zvezno progresivno lestvico za pravičnejšo obdavčitev vseh skupin in razbremenitev srednjega sloja s postopnim dvigom splošne davčne olajšave v odvisnosti od dogovorjenega paketa davčnih sprememb.
■ Zagotovitev dodatnih sredstev za javno zdravstvo s prenovo in nadgradnjo sistemov socialnih zavarovanj.
■ Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja z oblikovanjem prve tisočinke progresivne letne obdavčitve premoženja.
■ Določitev stabilnega in solidarnostnega vira financiranja dolgotrajne oskrbe z oblikovanjem druge tisočinke progresivne letne obdavčitve premoženja.
■ Reforma obdavčitve nepremičnin na način ,da se poenoti sistem vrednotenja premoženja in uvede enotni davek kot podlaga lokalnim skupnostim za zamenjavo veljavnega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča z uveljavitev tretje tisočinke progresivne letne obdavčitve premoženja, ki bo upoštevala stanovanjsko rabo nepremičnine in pravico do doma. Del tega denarja bomo namenili za namenski trajni vir za povečevanje ponudbe javnih najemnih stanovanj.
■ Proučiti pristojnosti občin in prihodnjih pokrajin glede davčnega bremena in se dogovoriti o njihovi pristojnosti pri izvajanju javnih storitev ter povezanim oblikovanjem avtonomnih javnofinančnih virov.
■ Ukrepi za spodbujanje varčevanja v drugem in tretjem pokojninskem stebru za okrepitev kapitalskega trga in aktiviranja denarnega premoženja prebivalstva.
■ Obdavčitev emisij CO2  in drugih okolju
■ Aktivno zavzemanje za postavitev visokih standardov in učinkovite davčne politike na področju okolja v okviru dela OECD in EU (»Fit for 55« zakonodajni paket, Emissions Trading System, Carbon Border Adjustment Mechanism, Energy Tax Directive in drugi), ki predstavljajo izhodišča in okvir za konkretne ukrepe.
■ Oblikovanje ciljnih ukrepov za nove pojavne oblike izogibanja plačilu davkov in prispevkov ter učinkovitejše pobiranje davkov.
■ Digitalizacija FURS pri poslovanju z davčnimi zavezanci.
■ Razvijanje partnerskega odnosa FURS z davčnimi zavezanci pri izpolnjevanju davčnih obveznosti.
■ Podpora uvedbi globalnega davka na špekulativne finančne transakcije.
■ Izboljšave na področju davčne izterjave ter preprečevanja pranja denarija doma in v tujini z mednarodnim sodelovanjem.

GIBANJE SVOBODA
Program Gibanja svobode temelji na:
Delujemo na osnovi kulture spoštljivega dialoga, ki jo razumemo kot predpogoj za strpno izmenjavo resnicoljubnih mnenj in stališč, ki zasleduje cilj demokratične in vključujoče skupnosti.
Zavzemamo se za kulturo odgovornega sodelovanja, s katero si želimo vzpostaviti skupnost, ki bo zmožna ne zgolj prisluhniti, temveč tudi sprejemati odločitve, upoštevajoč mnenja, izkušnje in znanje raznovrstnih deležnikov naše družbe.
Gibanje svobode je sestavila dva dokumenta. Prvi govori o VIZIJI, drugi pa naj bi operacionaliziral vizijo.
Kaj pravi prvi dokument – VIZIJA?
UKREPI:

• ZA! Pravičen in finančno vzdržen pokojninski sistem Vlada bo pripravila in s socialnimi partnerji uskladila pokojninsko reformo, ki bo omogočala dostojno starost in bo finančno vzdržna.
• ZA! Večjo varnost davčnih zavezancev Poenostavili bomo davčno zakonodajo in davčne postopke. Uvedli bomo organ varuha pravic davčnih zavezancev, ki bo bdel nad postopki Davčne uprave in varoval pravice davčnih zavezancev. Vpeljali bomo instrument zavezujočih vnaprejšnjih davčnih mnenj s strani FURS-a (Advance Tax Ruling), kar bo zmanjšalo davčna tveganja podjetij in prispevalo k hitrejšemu razvoju in večji privlačnosti Slovenije za tuje naložbe.
• ZA! Prenovo obdavčevanja dohodka od pravnih oseb Spremenili bomo sistem davčnih olajšav na področju dohodka od pravnih oseb z namenom: ● spodbujanja vlaganj v digitalni in zeleni prehod, ● spodbujanja vlaganj v razvoj in inovacije, ● podpore razvoju zagonskih podjetij, ● spodbujanja vlaganj v zagonska podjetja ter ● spodbujanja zaposlovanja težje zaposljivih skupin.
• ZA! Pravičen davčni sistem za podjetnike Prenova obdavčitve samostojnih podjetnikov bo poskrbela za večjo davčno pravičnost in spodbujanje podjetniškega razvoja.
• ZA! Krepitev slovenskega kapitalskega trga in večjo vlogo zaposlenih v lastništvu podjetij Uvedli bomo stimulativno obdavčitev prejemkov v obliki delnic oz. deležev, opcij na delnice oz. deleže ter udeležbo zaposlenih v dobičku podjetij z namenom spodbujanja delavskega lastništva, razvoja podjetništva in krepitve kapitalskih trgov. Menimo, da morajo biti tovrstni dohodki obdavčeni kot dohodki iz kapitala in ne kot dohodki iz dela.
• ZA! Aktivacijo spečega kapitala Prenovili bomo zakonodajo o alternativnih investicijskih skladih (AIS) za spodbujanje investicij v razvojne projekte.
• ZA! Robusten sistem javnega financiranja razvojnih projektov Pripravili bomo zakonske podlage za izdajo namenskih obveznic za financiranje zelenega prehoda (green bonds) in socialnih projektov (npr. gradnje neprofitnih stanovanj, študentskih domov ipd. s social bonds). Okrepili bomo tudi razvojno vlogo banke SID za podporo državnim razvojnim politikam.
• ZA! Uvedbo razvojno usmerjene fiskalne politike Uskladili bomo fiskalno politiko ter fiskalno pravilo z razvojnim načrtom države. Naš cilj je postopno zmanjševanje javnega dolga in zagotovitev dolgoročno vzdržnega proračuna glede na pričakovani obseg BDP. Med neizkoriščenimi proračunskimi viri vidimo predvsem učinkovitejšo obdavčitev okoljskega obremenjevanja ter prenovo sistema trošarin z namenom podpore razvojnim politikam zelenega in digitalnega prehoda družbe. Vlada bo pod našim vodstvom sprejela in implementirala večletni razvojni proračun.
• ZA! Sistem javnih naročil, ki je učinkovit in obvladuje korupcijska tveganja Ustanovili bomo inšpekcijski organ, ki bo neodvisno izvajal nadzor izvajanja javnega naročanja. Zagotovili bomo tudi funkcijsko ločitev sistemske ureditve javnega naročanja od izvajanja skupnih javnih naročil in izvajanja podporne strokovne, razvojne in izvršilne naloge v zvezi z izvajanjem javnih naročil za potrebe javne uprave ter kot podpora naročnikom in ponudnikom.
• ZA! Uporabo sredstev EU kot razvojnega kapitala Nemudoma moramo s pristojnimi institucijami EU izpogajati novi razvojni okvir pri Načrtu za okrevanje in odpornost in ga uskladiti z Operativnim programom novega programskega obdobja. Sredstva bomo ciljno usmerili v zeleni prehod, digitalizacijo javnega, zasebnega in kmetijskega sektorja ter v zagotavljanje skladnega regionalnega razvoja celotne Slovenije.
• ZA! Kvaliteten javni servis z zadovoljnimi uslužbenci Uvedli bomo pravičen sistem javnih uslužbencev, ki bo nagrajeval meritokracijo v javnem sektorju.
• ZA! Vlaganje v inovacije in razvoj Postopno bomo povečali delež javnih sredstev za inovacije, znanost, razvoj in šolstvo predvsem z namenom podpore zelene in digitalne preobrazbe družbe.
• ZA! Digitalne javne storitve Nemudoma bomo poenotili državne informacijske sisteme ter vzpostavili centralen portal za državljane in gospodarske subjekte.
• ZA! Uporabo digitalnih orodij za izboljšanje javnih investicij Pri izvedbi večjih javnih investicij bo obvezno uporabiti modele digitalnega načrtovanja (npr. BIM). Uvedli bomo tudi sistem vnaprejšnjega elektronskega preverjanja večjih državnih naročil.