Derganc ggftax Staff asked 3 years ago
Ko in če prebiramo delovno aktivnost naših poslancev v marcu 2022 (30 redna seja Državnega zbora) opazimo, da bo v obravnavi (ali pa tudi ne) predlog LEVICE za posvetovalni referendum o predlogu sprememb zakona o dohodnini.
V dokumentu stranke Levica so navedeni razlogi za podporo referendumu, ki bi predlagal Državnemu zboru, da predlagano spremembo dohodnine, ne sprejme.
Zaradi, po moji oceni, nespametni spremembi Ustave Republike Slovenije, po kateri ljudstvo ne sme odločati v naknadnem referendumu o davkih, je predlog Levice izredno zanimiv.
Po pravici povedano se že veselim razprav, iz katerih bomo dobili tudi sliko o razumevanju celotnega davčnega sistema pri nas oz. o pomenu davkov za ljudstvo. Iz navedenih razlogov, osebno, referendum močno podpiram.
Termin za referendum
V javnosti je bilo mogoče zaslediti izjave vladajoče koalicije, po katerih naj bi predlog Levice podprla tudi koalicija, toda, če sem razumel prav, samo pod pogojem, da bi bil referendum v istem času, kot bi se izvedle volitve v Državni zbor.
Če pravilno razumemo duh referendumske ureditve, po katerem morajo obe strani imeti enako orožje za predstavitev teme referenduma, je ideja koalicije, blago rečeno, pretirana. Zakaj? Volitve v državni zbor pomenijo, še posebej v slovenski ureditvi, po kateri ljudstvo ne more vplivati na odločitve med mandatom, »učinkovito«, velik dogodek. Za ljudstvo. Ki mora preveriti programe, verodostojnost kandidatov itd. Ali je torej predlog koalicije, sprejemljiv v kontekstu referenduma, je zato veliko vprašanje.
V kolikor bi bil referendum na datum volitev, je po moji oceni odločitev za referendum obsojena na neuspeh, še posebej če bo koalicija, v »marketinškem« smislu, peljala svoje stališče zgolj ob vprašanju »ali si želite višje plače«. V navedenem primeru (referendum in volitve na isti dan), ko se ne bi ljudstvo moglo posvetiti zgolj vprašanju o davkih, osebno ocenjujem, da referendum ni smiseln. Čeprav bi bil še kako potreben, saj je potrebno prevetriti vse temelje našega davčnega sistema.
Vsebina referendumskega vprašanja
Stranka Levica je v obrazložitvi natančno pojasnila zakaj meni, da novela zakona ni skladna s pričakovanju t.i. socialne države. Omenila je znižanja stopenj kapitalskih dobičkov, znižanja stopenj za najemnine, objektivno povišanje visokih plač itd. In kaj dobi 99% ljudi? Drobiž. Res pa je, da je drobiž za najranlivejše, izredno pomemben. Včeraj smo lahko poslušali izpovedi upokojencev, ki prejemajo višje stroške za ogrevanje v Jesenicah. Predvčerajšnjim smo gledali travme zaradi energetske revščine v Mariboru. Jutri…
Kje je rešitev?
Če in ko bi se vse politične stranke iskreno zavzemale za premnoge, ki so zaposleni in ne morejo dostojno živeti (vključno z 70% upokojencev), potem bi lahko poiskali rešitev v t.i. davčnem kreditu v višini 7500 EUR za vse, ki dosegajo minimalne dohodke letno (npr. 9700 EUR). Davčni kredit bi bil uporabljen samo za osebe, ki dosegajo najnižje plače oz. dohodke. S tem predlogom ne bi »rušili« temelje davčnega sistema, hkrati pa bi zagotovili, da država ne bi pobirala davke od minimalnih dohodkov, kar je Ustavno sodišče ZR Nemčije, »že prepovedalo«.
Predlog o davčnem kreditu ni iznašla nobena politična stranka pri nas. Kako je to mogoče? Ali pri nas ne obstajajo strokovnjaki, ki delujejo za izvršno ali zakonodajno vejo oblasti in bi predlagali boljših rešitev? Očitno ne.
In če ugotovimo, da za naš davčni sistem »ne skrbi nihče«, potem sledi zaključek, da je potrebno ta vprašanja enostavno naslavljati na ljudstvo. Zgledujmo se po Švicarjih, kjer o davkih odloča, praviloma oz. izključno ljudstvo – na referendumih.
Namesto zaključka:
Osebno sem za to, da bi se izvedel predhodni referendum in sicer samo zato, da se poiščejo POSTOPKI, po katerih bomo v bodoče spreminjali davčno zakonodajo.
Trenutna ureditev, tako materialno pravno-davčne zakonodaje (cedularna obdavčitev je pretirano posegla v načelo pravičnosti….), kot tudi postopkovno davčno-pravne zakonodaje, je enostavno nujna. Potrebujemo pravo in celovito davčno reformo, ki pa jo lahko izpeljemo samo po temeljitem razmisleku, kaj sploh želimo.
Primarno pa moramo priznati, da o davkih – »nimamo pojma«. Ali drugače. Če ne znamo poiskati niti dobrih rešitev, ki so jih uvedle sodobne demokracije, nam niti Bog ne more pomagati.
Bog nam pomagaj, ali ……….spremembo je potrebno poiskati v nas samih….kot nas že naslavlja kandidat za vodenje bodoče izvršile veje oblasti. Ali (vsaj) on razume davke?
mag. Franc Derganc, davčni svetovalec Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije
Petkovič Staff answered 3 years ago
Franci soglašam v večini točk. Odlično napisano. Vprašanje pa je ali je primerno o tovrstni zakonodaji odločati na referendumu. Ker se bojim, da se bo takšna praksa po stari navadi razširila.
In če je potrebno zelo razbremeniti najnižje bruto plače (recimo po moji oceni vsekakor do 1.200 prvi bruto), smo vsi takoj ZA. To je nujno narediti zdaj in takoj takoj z najvišjo možno olajšavo z razbremenitvijo dohodnine že od 1.2 2022 naprej – če bi se jaz odločil.
Ker v tem delu je najhujše breme inflacije (bolj pravilno povejmo rast cen energije in podražitev košarice v najbližji trgovini – in pridemo na plus 30 % rast letno).
Za ostale (višje) plače – menim, da je še čas za presojo kako in kaj.
Pritrdimo lahko tistim ki komentirajo, da vemo koliko proračunskih prihodkov bi nov ZDOh-2 odnesel, ne vemo pa kaj bo prinesel (nova delovna mesta ?, zadržanje vrhunskih (bolje plačanih) strokovnjakov ? nove naložbe iz tujine? nove domače naložbe ??). Ekonometrični modeli, ki bi naj to znali izmeriti (so v preteklosti znali) – so v Covid časih nezanesljivi. Nima smisla pavšalno trditi, da se bo povečala motivacija za delo.
Zelo moteča (neresna) je tudi trditev, da bodo višje “neto” plače “zadržale” strokovnjake v Sloveniji. Ker jih seveda ne bodo. Višja mesečna plača zaradi 100 EUR ali 150 EUR mesečno manj dohodnine – še nikogar ni odvrnila od želje delati v tujini za 150 % višjo plačo. Če primerjamo plače računalniških strokovnjakov v Sloveniji in Nemčiji/Švici, je naivno to poskušati sanirati z novim ZDoh-2; pa naj bo to dohodninska lestvica ali nova olajšava. Razlike v BDP ter capita je pač posledica strukturnih, zgodovinskih in drugih razlik. Te razlike se pomembno “sanirajo” v 25 letih v najboljšem primeru.
Noben nov podjetnik ne gre v realizacijo svoje inovacije/podjema na podlagi dejstva ali bo svoj podjem lahko neobdavčeno prodal po 15 ali 20 letih. Seveda je bolje, če je tax free že po 15 letih, odlično, ampak to je kot kapljica v celotnem mixu v podjetniškem okolju, ki čaka vsakega podjetnika. Ampak glasujem za 15 letno tax free obdobje, da se nekaj premakne, prav tako naj družbeniki prodajajo svoj delež družbi in naj pri tem napovejo dobiček iz kapitala.
In še ideja, da bi imeli dohodninski referendum na dan volitev. Predvidevam , da ne gre za resno idejo. Dohodnina se mi zdi izjemno občutljivo področje, da bi se o njem ljudsko glasovalo, pa naj ne bo nihče jezen. O davkih vprašati ljudstvo se mi zdi neobičajno. En veliki mislec pred stoletjem je že narisal krivuljo, kjer bo pri 0 % obdavčitvi državni izplen 0, pri 100 % obdavčitvi bo državni izplen 0. Kje je prava mera obdavčitve – naj ugotovijo poklicani.
Volitve so res demokratičen dogodek, predvsem pa politični. In jasno je, da bi bil referendum o dohodnini točno takšen kot bo izid volitev (kakršen že bo…). Državljan bo v 90 % primerih glasoval za smer, ki jo bo podprl “njegov kandidat” iz volilnega lista. To pa seveda nima smisla.
Jaz osebno čakam “reformo” ki bi nam podjetjem znižala stroške dela. To pa bomo dosegli le z nižanjem “gornjih” prispevkov. in smo pri naši pokojninski in zdravstveni blagajni, ki bojda “ne bi prenesli” nižjih prihodkov. Samo nižanje stroškov podjetij – je ta pravi vir za kvalitetno povratno financiranje podjetij.
Ena boljših trditev, ki sem jih slišal v zadnjem času je, “da je za podjetje z nizko dodano vrednostjo” vsaka plača previsoka. In bo previsoka po vsaki “davčni reformi”. Popolnoma res. Smo gospodarstvo s prenizko dodano vrednostjo ?? Vsekakor, da smo. Trgovine na vsakem metru, proizvodne industrijske cone pa tu in tam v kakšnem mestu.
In zato imamo težave s stroški dela. Bolj se ukvarjamo s stroški dela (fiksni strošek) kot s stroški materiala v proizvodnji (spremenljivi strošek). Zelo čudno.
In zato nam simbolni popravki dohodnine lahko prinesejo le simbolne spremembe.
PRISPEVKI
Moje mnenje je, da moramo začeti spoštovati USTAVO. Večkratno plačevanje prispevkov je po moji oceni neustavno. Dobiti bi morali socialno številko, najnižje plače ne bi smele biti obremenjene s prispevki delojemalcev (mislim, da ima Nemčija podobno ureditev za najnižje dohodke), predvsem pa bi morali biti prispevki omejeni. Ker pa verjetno omejitve prispevkov ne bomo doživeli, pa bi uredili vsaj možnost, da se presežek prispevkov (npr. za plače nad 6000 ali 8000 EUR) upošteva kot davčni kredit za DDPO. To idejo so na MF-ju v letu 2020 (tehnični del osebja MF-ja….) resno že obravnavali. Seveda politika zadeve ni razumela.
Kaj bi dosegli, če bi za presežek prispevkov znižali DDPO? Ugodnost bi imela podjetja, kajti javni sektor ima nenormalno visoke plače glede na gospodarstvo (tu smo unikum v EU) in je prav, da ima to rešitev samo gospodarstvo. S to rešitvijo bi podjetja dobila socialno kapico, hkrati pa bi bila primorana delati dobiček, sicer ugodnosti ni!
Tudi v tem primeru pa bi morali izpad nadomestiti.
Zanimivo je, da predlog, po katerem bi boniteto plačevali pri registraciji vozila, FURS ni podprl. Čeprav bi država dobila vsaj 20 mio EUR več, kot v dosedanji ureditvi.
Nadalje politika ne želi poseči v davek na dediščine, saj smo zelo osamljeni na svetu, ker ne obdavčujemo prvega dednega reda…..(zakaj potomci, ki načeloma niso ustvarjli….dobijo premoženje neobdavčljivo?)
Nadalje bi lahko povišali prometi davek “na držaje nepremičnine”…….premoženjski davek je potreben reforme (trenutno se pobirajo lokalni davki neučinkovito, brez resnih evidenc, brez resnih pravnih podlag….)
SKRATKA: če bi resnično iskali rešitve….bi jih zagotovo našli. In ravno zato je potrebna davčna reforma. Kjer se bo “vzelo” dovolj časa za razmislek….
p.s. Baje bo Vlada znižala prispevke javnih gospodarskih služb za elektriko…..to je predlagala prva ZDSS (predlog za PKP1)!
BISERKA Staff answered 3 years ago
Kaj pa če se vrnemo na začetek:
ali so davki politična tema ali strokovna tema?
Kakšen je namen davkov v državi? … financiranje države in javne uprave… razporeditev premoženja…. pomoč tisti, ki sami niso sposobni… kako določiti kriterije… katere davke naj ima država… ali država učinkovito in gospodarno uporablja svoje vire financiranja…
Že tukaj ni enotnostni…
Kaj pa VREDNOTE, ki jih v Sloveniji želimo imeti… je to DENAR? je to ČOVEK? je to materialno bogat človek?.. je to ZAUPANJE? je to POŠTENOST? je to ISKRENOST? je to SPOŠTOVANJE? je to DRUŽINA? Kje je meja med pravico DRUŽBE in PRAVICO POSAMEZNIKA?
VELIKO ODPRTIH VPRAŠANJ zato menim, da je debata o davkih in višinah stopenj POLITIČNA TEMATIKA…
BISERKA Staff answered 3 years ago
Kaj pa če se vrnemo na začetek:
ali so davki politična tema ali strokovna tema?
Kakšen je namen davkov v državi? … financiranje države in javne uprave… razporeditev premoženja…. pomoč tisti, ki sami niso sposobni… kako določiti kriterije… katere davke naj ima država… ali država učinkovito in gospodarno uporablja svoje vire financiranja…
Že tukaj ni enotnostni…
Kaj pa VREDNOTE, ki jih v Sloveniji želimo imeti… je to DENAR? je to ČOVEK? je to materialno bogat človek?.. je to ZAUPANJE? je to POŠTENOST? je to ISKRENOST? je to SPOŠTOVANJE? je to DRUŽINA? Kje je meja med pravico DRUŽBE in PRAVICO POSAMEZNIKA?
VELIKO ODPRTIH VPRAŠANJ zato menim, da je debata o davkih in višinah stopenj POLITIČNA TEMATIKA…
Biserka, razvoj nas sili v spremembe. Tudi nas. Politično je praktično vse..pojem socialne drżave …dobiva obraz. To pomeni, da smo vsi odgovorni za prihodnost. Davčni izvedenci so tako dolżni deliti svoje znanje vsem, sicer odločajo o nas osebe, ki ne znajo ali ne razumejo….ali jim je pa vseeno. Piketty lepo pojasni kam gremo. To pomeni, da moramo prihodnost…..sokreirati. Ali si ti prpravljena prepustiti svo usodo poslancem, ki se pożviżgajo na Ustavo….itd.? Vrednote se ne spreminjajo. Spreminjajo pa se okoliščine, ki od nas vseh terjajo, da se naše znanje…..uporabi….za borbo….za minimalni konsenz za osnovne vrednote sobivanja.